stoma

Beseda stoma izvira iz stare grščine, pomeni odprtina na telesu, v zoologiji tudi usta. V medicini pa izraz označuje umetno ustvarjeni izhod iz telesa, ki ima lahko različne funkcije. Tako poznamo: hranilne, dihalne in izločalne stome. V Invalidskem društvu ILCO Ljubljana smo združeni stomisti z izločalnimi stomami.

Stomo na izločilih je potrebno narediti, ko je prebavni ali sečni trakt tako poškodovan, da je zaradi tega onemogočeno normalno izločanje. Vzroki za te težave so lahko prirojene nepravilnosti, nepravilnosti v razvoju, karcinom, kronično vnetna črevesna bolezen Morbus Crohn (Kronova bolezen) in ulcerozni kolitis ter poškodbe prebavil, ki so posledica različnih nesreč. Stomo naredi kirurg v operativnem postopku imenovanem ostomija, pri katerem naredi odprtino v trebušno steno, skoznjo pa izpelje črevo in oblikuje stomo, zato tej operaciji pravimo tudi izpeljava črevesa. Na trebuhu viden del črevesa se imenuje stoma oziroma izpeljano črevo. Njena funkcija pa je, da ponovno omogoči izločanje. Kje bo stoma nameščena, kakšna bo in ali bo začasna ali stalna, je odvisno od mesta in stopnje poškodbe na prebavnem traktu. Začasno stomo kirurg naredi zato, da spelje izloček stran od prizadetega dela črevesa, ki se v času mirovanja zaceli in pozdravi. Trajno stomo pa dobimo, ko je naše črevo tako prizadeto, da ni več možnosti ozdravitve.

Obstajajo trije primarni tipi stom: kolostoma, ileostoma, urostoma.

Kolostoma

Kolostoma je stoma, ki jo kirurg naredi na debelem črevesu. Poznamo več vrst kolostom, ki se med seboj razlikujejo po tem, na katerem delu debelega črevesa so narejene.

Cekostoma

je nameščena desno v spodnjem delu trebuha, na mestu, kjer je v globini slepič. Izloček cekuma pri iztekanju močno draži kožo, zato je potrebna dobra zaščita kože okoli stome. Ta stoma je po navadi začasna, in jo naredijo bolnikom, ki imajo nenadno zaporo črevesa. Ko se črevo zaceli stomo odstranijo in črevo ponovno povežejo.

Transverzalna kolostoma ali transverzostoma

je oblikovana iz prečnega dela debelega črevesa (prečni kolon) in običajno leži na zgornjem delu trebuha. Lahko je vidna le ena ali dve odprtini, odvisno od zahtevanega operativnega postopka.

Sigmoidna kolostoma ali sigmostoma

je končna izpeljava črevesa, v posebnih primerih pa je sigmoidna kolostoma narejena na zadnji črevesni vijugi (resasto črevo). Običajno je narejena na levi strani trebuha spodaj. Kadar gre samo za razbremenilno stomo na vijugi črevesa, sta vidni dve odprtini. Če pa so pri operaciji odstranili danko in zadnjik v celoti, bo vidna ena sama odprtina.

Kolostoma descendentnega kolona

(navzdoljnega kolona) je stoma oblikovana na padajočem delu debelega črevesa, ki sledi prečnemu.

Ileostoma

Ileostoma je izpeljava tankega črevesa. V večini primerov je narejena iz tankega črevesa na mestu, kjer se to nadaljuje v debelo črevo. Za negovanje je bolj zahtevna kot kolostoma, ker je črevesna vsebina v tankem črevesu vodena in vsebuje mnogo jedkih prebavnih encimov. Izloček je zato zelo nevaren za kožo, saj jo hitro razje, če nekontrolirano izteka. Zato je ileostoma oblikovana drugače kot kolostoma. Ileostoma je za 2 do 5 centimetrov podaljšana in visi v vrečko. Na ta način se zmanjša možnost, da bi izloček zatekal pod kožno podlogo in povzročil poškodbe na koži okoli stome. V večini primerov je ileostoma trajna in je črevo izpeljano kot končna cev, saj je bilo treba zaradi bolezni ali poškodbe odstraniti celotno debelo črevo, danko in zadnjik, zato izločanje blata po naravni poti ni več mogoče. Izločanje po končni ileostomi je stalno, zato je treba vedno nositi stomalno vrečko. Včasih pa je ileostoma narejena na vijugi tankega črevesa. Takšna ileostoma je običajno začasna.

Urostoma

Funkcija urostome je, da preusmeri tok seča po novi poti. Naredi se jo v spodnjem delu trebuha (pod popkom). Kirurg urostomo oblikuje iz dela tankega črevesa, v katerega sta speljana oba sečevoda. Po njej lahko seč nemoteno izteka v zbiralno stomalno vrečko, ki je prilepljena na kožo trebuha. Stoma, ki je običajno doživljenjska, se sčasoma zmanjša, postane bolj gladka in je neboleča. Pri urostomi seč izteka neprestano, zato je potrebno kožo okoli stome skrbno in redno čistiti, da preprečimo poškodbo kože in glivično vnetje.

Pred operacijo

Na pregledu pred operacijo se boste s kirurgom pogovorili o tem, kakšna vrsta stome je glede na vaše bolezensko stanje najboljša za vas. Povedal vam bo ali bo stoma začasna ali stalna. Razložil vam bo tudi potek operacije. Dan pred operacijo bosta z enterostomalnim terapevtom določila, kje na trebuhu boste imeli stomo. Enterostomalni terapevt vam bo pregledal trebuh in mišice na njem. Z vami se bo pogovoril tudi o vašem načinu življenja pred boleznijo: povprašal vas bo o službi, prostočasnih aktivnostih in podobno. Nato bo označil najprimernejše mesto na vašem trebuhu. Pomembno je, da stoma leži levo ali desno od popka in da ni nameščena na poškodovanem tkivu (brazgotine in druge kožne nepravilnosti). Zaradi vsakodnevne nege stome morate mesto, kjer bo stoma nameščena dobro določiti, njeno lego pa morate preveriti v stoječem, sedečem in ležečem položaju.

Običajno je na levem spodnjem delu trebuha nameščena kolostoma, na desnem pa ileostoma in urostoma. Včasih se zgodi, da vam kirurg med operacijo mesto stome premakne. To je naredil zato, ker je med operacijo ugotovil, da bo novo mesto primernejše, zato se nikar ne ustrašite, če boste imeli stomo drugje.

Vsaka operacija in priprava nanjo je za človeka velika in stresna preizkušnja, zato vam priporočamo, da svojega kirurga in eneterostomalnega terapevta vprašate o vsem, kar bi vas utegnilo zanimati. Že pred pregledom si zapisujte svoja vprašanja, da ne boste česa pozabili. Zapišite pa si tudi odgovore, ki vam bodo prišli še posebej prav, ko vas bodo obhajali dvomi o tem ali s svojo stomo ravnate pravilno. Ker vemo, da je včasih v množici vprašanj, strahov, dvomov težko izločiti pomembnejše, smo vam spodaj pripravili nekaj namigov.

  • Kje bom imel nameščeno stomo?
  • Kako bo stoma izgledala (kako velika bo odprtina, kakšne barve bo, ali me bo bolela)?
  • Kako bo stoma delovala (kako pogosto bom izločal, koliko bo izločka in kakšen bo)?
  • Ali bo stomo videti izpod oblek (ali bom moral nositi posebej prilagojene obleke)?
  • Kako izgleda stomalna vrečka (kakšne velikosti, vrste, barve vrečk obstajajo na tržišču)?
  • Kje dobim vse potrebne pripomočke za nego stome?
  • Koliko to stane (bo to zame dodaten strošek)?
  • Ali se bom moral zaradi stome držati kakšne posebne diete?
  • Bom potreboval mogoče posebno nego na domu?
  • Kako bo z aktivnostmi, ki sem jih opravljal do zdaj – prehranjevanje v restavracijah, rekreacija, plavanje, druženje s prijatelji, služba, intimni odnosi in spolnost?

Odgovore na nekatera zgornja vprašanja pa lahko poiščete tudi na naši spletni strani v rubrikah: NASVETI in NEGA.

Sicer pa brez skrbi, tako pred, še posebej pa po operaciji, bo z vami negovalec izpeljanega črevesa ali enterostomalni terapevt, ki bo vas in člana vaše družine naučil, kako je treba stomo negovati.
O vsem, kar vas skrbi in zanima pa se lahko pogovorite tudi s STOMISTI PROSTOVOLJCI, ki so člani Invalidskega društva ILCO Ljubljana. Z njimi se lahko kadarkoli dogovorite na društvu, v bolnišnici ali na vašem domu.

Po operaciji

Izpeljava črevesa in oblikovanje stome je zaključni del težke operacije, ki vas prizadene tako fizično kot tudi čustveno, zato je čisto normalno, da se boste po operaciji počutili šibke, mogoče celo nemočne. Zavedati se morate, da bo po operaciji preteklo kar nekaj časa, preden boste popolnoma okrevali in se spet dobro počutili.

Takoj po operaciji

Ko se boste zbudili iz narkoze, boste na svojem trebuhu imeli prilepljeno svojo prvo stomalno vrečko. Sprva vam jo bodo menjali bolnišnični negovalci ali enterostomalni terapevt, ki bodo ob menjavi kontrolirali tudi stomo. Stoma je po operaciji nabrekla in zatečena, po štirih do šestih tednih pa se vidno skrči. V prvem letu se njena velikost in oblika malce spreminjata. Stoma začne delovati že v prvih dneh po operaciji. Najprej bo izloček voden in bo imel močan vonj, to pa zato, ker vaše črevo nekaj časa ni delalo. Sčasoma se bo izloček zgostil, vonj pa omilil.

Zdrava stoma je živo rožnata do rdeča, nima živčnih končičev in je neobčutljiva na bolečino, vendar pa je toliko bolj občutljiva koža okoli nje (peristomalna koža), ki se zaradi sluzi in izločkov rada vname, zato jo je potrebno še posebej skrbno negovati. Zdrava peristomalna koža je kožne barve, brez rdečice, izpuščajev, razjed ali ran. Več o negi stome si preberite na podstrani NEGA.

Zelo pomembno je, da se po operaciji ne predajate malodušju in osami, ampak poiščete ljudi, ki z vami delijo isto izkušnjo, zato svetujemo, da se čim prej včlanite v Invalidsko društvo ILCO Ljubljana. S člani društva se lahko pogovarjate, jih vprašate za nasvet, se pogovorite o negi in pripomočkih, predvsem pa lahko z njimi delite majhne skrivnosti, ki jih ljudje brez stome nimajo.

Navajanje na stomalno vrečko

Ko si boste dovolj opomogli, vas bo enterostomalni terapevt naučil, kako si zamenjati stomalno vrečko. Skupaj bosta izmerila in naredila obris stome, ter naredila šablono, ki vam bo v pomoč pri izrezovanju odprtine v podlogo za vrečko. Zelo pomembno je, da se izrez v podlogi točno prilagaja obliki stome. V nasprotnem primeru lahko zaradi zatekanja izločka pride do vnetij in razjed na koži okoli stome (peristomalni koži). Izrez v podlogi naj ne bi bil od roba stome odmaknjen za več kot 1 do 2 milimetra. Če imate nepravilnosti na trebuhu ali je vaša stoma ugreznjena, si boste morali namestiti posebno konveksno podlogo, da bi preprečili zatekanje izločka pod podlogo in s tem poškodbe peristomalne kože.

Pri učenju negovanja stome naj bo prisoten tudi nekdo iz vaše družine, ki se bo z vami naučil rokovanja s pripomočki. Enterostomalni terapevt vam bo predstavil pripomočke (enodelni, dvodelni sistem stomalnih vrečk, različne velikosti vrečk, različne podloge) in sredstva za nego peristomalne kože (čistilni robčki, kreme, paste, posipi, gaze). Skupaj bosta pripomočke preizkusila in izbrala najboljše za vas. Na začetku vam bo oskrba stome vzela malce več časa in zahtevala od vas nekaj potrpljenja, a nikar ne obupujte. Če se vam zdi, da vam kaj ne ustreza, če na koži okoli stome opazite spremembe (rdečica, skelenje, rane) oskrbite kožo in po potrebi preizkusite drug izdelek. Vsakič, ko si menjate podlogo za vrečko in vrečko, če uporabljate dvodelni sistem in vrečko s podlogo, če uporabljate enodelnega, skrbno preglejte stomo in kožo okoli nje. Pri tem si lahko pomagate tudi z manjšim ogledalom. Pomembno je, da je stoma gladka in žive barve ter da na njej ni zatrdlin ali razjed. Če opazite kakršnokoli spremembo na stomi se posvetujte z zdravnikom ali enterostomalnim terapevtom.

Več informacij o postopku menjave stomalne vrečke dobite v knjigah:

  • Dr. Pavle Košorok: Živeti sproščeno, učbenik za bolnike z izpeljanim črevesom, njihove svojce in negovalce
  • Darinka Klemenc: Živeti s stomo