Pokrajinski muzej Celje in Martinovanje
Nebo so prekrivali temačni oblaki, mi smo pa vedeli, da bomo doživeli še en odličen dan in tako smo se z dvema avtobusoma odpravili proti Celju. Na poti smo imeli dva postanka v Domžalah in na Trojanah, kjer smo pobrali naše člane. Na Trojanah smo se okrepčali s krofi, nato pa smo se odpeljali v Celje.
V Celju nas je pričakalo sonce, zato smo z veseljem odpešačili do Pokrajinskega muzeja Celje, kjer sta nas že čakali muzejski vodnici gospa Rada Hriberšek in gospa Savina Frangež. Posneli smo še skupinsko fotografijo, nato pa smo se razdelili v dve skupini in se odpravili na ogled muzeja.
Ena skupina si je najprej ogledala razstavo o Celjskih Grofih. Celjski grofje predstavljajo najbolj znano in najpomembnejšo plemiško in vladarsko rodbino, ki je imela svojo matično posest na območju današnje Slovenije. Delovali so že od leta 1130 in pod raznimi imeni in nazivi gospoda, knezi, grofi, bani, delovali oziroma obstajali do leta 1456.
Druga skupina pa si je ogledala najprej razstavo Celeia – mesto pod mestom v Knežjem dvoru. V letih vladavine cesarja Klavdija (41 – 54 n. št.), v obdobju, ko je Norik postal rimska prokuratorska provinca, je Celeia med prvimi v provinci dobila status municipija (samostojnega mesta) s polnim imenom Municipium Claudium Celeia. Naslednji dve stoletji sta predstavljali za mesto obdobje največjega razcveta in tudi fizične rasti. V obdobju pozne antike se je Celeia močno zmanjšala, po izteku 5. in v 6. stoletju pa se nekoč cvetoče mesto skoraj ni več omenjalo. Tako smo se sprehodili po rimski cesti, videli talno ogrevanje v tistem času, mozaike, slike in ostale stvari, ki so se ohranile več stoletij, celo tisočletij in stojijo še vedno na istem mestu, saj so jih arheologi in muzealci ohranili in situ. Vodnici sta bili res enkratni, saj sta nas s svojo živo pripovedjo kar prestavili v davne čase tako, da smo podoživeli takratno življenje.
Iz muzeja smo se vrnili do avtobusov in se odpeljali na Frankolovo, kjer smo imeli kosilo: pravo kmečko pojedino, za glasbo pa je poskrbel ansambel Utrip. Veselemu taktu glasbe se nismo mogli več upirati, zato smo zapeli in zaplesali. Za dodatno veselje je poskrbel Sv. Martin, ki je mošt spremenil v vino in lahko potrdimo, da je letošnja letina odlična. Fantje iz ansambla so poskrbeli tudi za nekaj skečev, tako da smeha in dobre volje ni manjkalo.
Malo čez deseto uro smo se odpravili v avtobuse in se prijetno utrujeni odpeljali proti domu.
