Mojstrana, slap peričnik, Aljažev dom in Vrata
Letošnje poletje res ni skoparilo z visokimi temperaturami, zato se nam je porodila ideja, da bi se z društvom odpravili na enodnevni pobeg v hladnejše kraje. Iz Ljubljane, ki je bila že ob 7. 30 uri pošteno razgreta, smo se odpravili v Mojstrano. Prijeten hlad ob izstopu iz avtobusa, nas je prepričal, da smo se odločili prav. Privoščili smo si kavico, nato pa nas je prijazni vodnik Matjaž Podlipnik pospremil v Slovenski planinski muzej, kjer smo si ogledali film „Svetloba gora“, ki prikazuje lepote slovenske pokrajine ter spodbuja zavedanje o raznolikosti in bogastvu naravne, kulturne in zgodovinske dediščine našega gorskega sveta. Ogledali smo si tudi bivak, v katerem smo doživeli grmenje in bliskanje v hribih in gorah. Že simulacija nam je nagnala strah v kosti, zato si res ne želimo, da bi doživeli tako nevihto. Na srečo je bil pred nami lep, sončen dan, zato smo se skoraj vsi peš odpravili po čudoviti soteski proti slapu Peričnik.
Vodnik Matjaž nam je na poti povedal veliko zanimivosti, skupaj smo se povzpeli tudi do jezera Kreda. Jezero leži sredi gozda, v njem se domačini poleti kopajo. Nastalo pa je zato, ker so tu kopali kredo za cementarno, ki je začela delovati leta 1893. Po opustitvi dejavnosti je kotanjo napolnila voda iz bližnjega potoka.
Nazaj na pot proti slapu Peričnik smo se vračali ob osvežilno hladni in predvsem bistri vodi reke Bistrice, ki priteče izpod Triglava. Z njo se nismo le hladili, ampak smo jo tudi pili, saj je res kristalno čista.
Po približno dveh urah hoje smo prispeli do vznožja slapa Peričnik, najbolj navdušeni med nami pa so se odpravili prav do slapa.
Očarani nad naravnimi lepotami smo pot nadaljevali z avtobusom, ki nas je odpeljal proti Vratom in Aljaževemu domu. Večina nas je šla naprej do severne Triglavske stene od koder smo opazovali našo najvišjo goro, kasneje pa smo se pridružili ostalim, ki so že počivali na terasi Aljaževega doma. Gorski zrak in hoja sta nas kar pošteno utrudila, pa tudi lačni smo že bili. Pozno kosilo smo si privoščili v Mojstrani na kmetiji odprtih vrat Pr' Železn'k.
Čeprav je bil izlet kar naporen, smo si prevzeti od naravnih lepot obljubili, da se še vrnemo.
