Obisk »ILKO – Makedonija« ob svetovnem dnevu oseb s stomo

Na povabilo predsednice ILKO Makedonija, Ljubice Nuri, sva se iz ILCO Ljubljana odzvala Renata Laznik in Zoran Terglav. Zoran se je na pot odpravil 10. 10. sredi noči, a se mu je v Ivančni Gorici na potovanju pridružila Renata Laznik, ki mu je krajšala čas na megleni avtocesti. V Zagrebu so se jima pridružili še člani invalidskega društva ILCO iz Varaždina: Milorad, Miroslav in Žarko. Pot je bila še nekaj časa meglena, blizu Slavonskega Broda pa se je megla razkadila in vožnja je bila nekoliko prijetnejša. Z mnogimi postanki smo v Skopje prispeli v poznih popoldanskih urah. Tu nas je pričakala Valentina Talimdziosko, prisrčno smo se pozdravili in odpeljala nas je do apartmajev. Na hitro smo razpakirali kovčke in odšli na kratek ogled mesta in na pijačo, ki smo si jo zares zaslužili.

Naslednje jutro so nas gostitelji odpeljali na ogled »Etno sela« (Makedonsko selo), vasi, ki se razprostira na 12.000 kvadratnih metrih, na katerih je 16 avtentičnih hiš z različnih delov Makedonije. Etno vas je umeščena na prekrasno planino Vodno, bogato z gozdovi, čistim planinskim zrakom in čudovitim pogledom na Skopje.

Popili smo še kavo in se odpeljali na ogled kanjona Matka, ki se nahaja kakšnih 15 km jugozahodno od mesta Skopje. Kanjon Matka slovi po svojih lepotah za obiskovalce tako od blizu kot tudi od daleč. Matka je namreč priljubljena točka oddiha tudi za prebivalce Skopja. Ime Matka pomeni maternico in predstavlja biser, zibelko narave. Samo jezero kanjona Matka je sicer umetno, nastalo je ob gradnji hidroelektrarne na reki Treska. Po nekaterih podatkih naj bi šlo za najstarejšo umetno jezero v Makedoniji. Reka Treska teče vzdolž kanjona, ki poteka nekje od vasi Zdunje na jugu okoli 30 kilometrov vse do hidroelektrarne Matka. Reka Treska se malo pred Skopjem izteče v reko Vardar. Treska je dala ime tudi dolini, po kateri reka teče.

Odpeljali smo se nazaj v Skopje, kjer smo imeli pozno kosilo s predstavniki ILKO Makedonije, uvozniki in enterostomalno terapevtko. V sproščenem vzdušju smo se pogovarjali o delovanju društev, pripomočkih in podobno. Od članov ILKO Makedonija smo se za ta večer poslovili, saj smo se ponovno srečali naslednji dan, ko smo se udeležili njihovega zbora. Večer smo izkoristili za ogled makedonskega glavnega mesta.

V petek zjutraj smo se odpravili v Klinični center v Skopju. Sprejela nas je medicinska sestra in nam razkazala oddelek za kirurgijo, abdominalno intenzivno nego, ambulanto za osebe s stomo ter nam predstavila svoje delo, saj je aktivno udeležena pri obravnavi bolnikov pred in po operaciji. Pokazala nam je precej fotografij stom: od takih, ki so bile uspešno izvedene in so brez posebnosti do takih, kjer je prišlo do različnih zapletov, kot so vnetje, odprte rane zaradi raztrganih šivov in podobno. Obisk smo zaključili z izmenjavo informacij o tem, kako je obravnava oseb s stomo organizirana v Sloveniji in na Hrvaškem ter o tem, kako in kakšni pripomočki za oskrbo stome so nam na voljo.
Dan smo nadaljevali v Makedonskem narodnem muzeju, kjer je že bilo nekaj članov iz ILKO Makedonija. Sprejela nas je kustosinja in nas popeljala po muzeju, v katerem je trinajst razstav, ki nas popeljejo po makedonski zgodovini: od bojev pod turško okupacijo do razglasitve neodvisnosti od Jugoslavije, 9. septembra 1991. Muzej hrani originalnio listino – deklaracijo o neodvisnosti. Vsa obdobja so zelo nazorno prikazana, saj je ogromno voščenih lutk v naravni velikosti.

Po ogledu smo odšli v dvorano, kjer se je odvijal zbor članov ILKO Makedonija. Izvolili so novo vodstvo. Nova predsednica je postala Valentina Talimdzioska. Ob tej priložnosti smo jim izročili darilo. Povedali smo kako smo organizirani mi, kako delujemo, kako se financiramo, prav tako tudi gostje iz Hrvaške. Okoli teh stvari se je razvila diskusija, saj so povsod težave s financiranjem, poleg tega je zelo težko dobiti ljudi, ki bi prostovoljno delali po društvih.

Po zaključku zbora smo z vodstvom ILKO Makedonija odšli na pozno kosilo, kjer smo v sproščenem vzdušju predebatirali še marsikatero temo s področja življenja s stomo in naših društev. Po kosilu smo odšli še malo na ogled mesta, nato pa proti apartmajem na počitek, saj nas je naslednji dan čakala pot v Ohrid.

Po kar poznem zajtrku, ogledu tržnice in nekaj malega nakupovanj, smo se odpravili proti Ohridu, kamor smo prispeli v popoldanskih urah, tako da smo imeli malo časa za ogled, ki ga je za nas pripravila Valentina.

Ogledali smo si staro mesto, se povzpeli do cerkve sv. Jovan Kaneo, na jugozahodni strani starega mestnega jedra Ohrida, na pečini visoko nad Ohridskim jezerom. Pot nas je vodila po prijetnih ulicah in stopniščih znotraj obzidja ohridskega grajskega kompleksa. Proti koncu poti so romantična stopnišča speljana skozi zanimiv naravni park, pogled na Ohridsko jezero in mesto Ohrid pa je čudovit in nepozaben.

Stara cerkev iz 14. stoletja ima obliko križa. Ima tristransko apsido (polkrožen prostor s kupolo) in osemkotne kupole, sama arhitektura pa je harmonična kombinacija bizantinskih in armenskih arhitekturnih elementov.

Po ogledu smo odšli nekaj pojest in počivat, saj smo od 3-eh zjutraj potovali nazaj v Slovenijo. V Ljubljano smo po vseh postankih in poslavljanjem v Zagrebu vrnili ob 20. uri.