Pohod po Pohorju
V soboto, 1. septembra 2018, smo imeli v okviru posebnega socialnega programa na državni ravni organiziran enodnevni pohod po Pohorju. Pohoda se je udeležilo 212 pohodnikov iz vseh šestih ILCO društev povezanih v Zvezo invalidskih društev ILCO Slovenije. V oblačnem vremenu so nas avtobusi (dva velika in pet manjših) pripeljali na zborno mesto pri hotelu Zarja. Odšli smo v šotor, kjer so nam postregli s šilcem kratkega, pohorskim loncem in domačim kruhom.
Črni oblaki so napovedovali naliv in med tem, ko smo malicali, je padalo tako močno, da so s šotora tekli slapovi. Na srečo pa je do konca malice nehalo deževati, zato smo lahko uresničili naš načrt o pohodu po Pohorju. Res se je malo ohladilo in bilo je megleno, vendar nas to ni ustavilo.
Zaradi dežja nismo mogli iti do slapu Skalca in razglednega stolpa. Smo pa odšli do cerkve svetega Areha, na nadmorski višini 1249 m, ki tam stoji že od konca 15. stoletja. Največja znamenitost cerkve je kamniti grob Svetega Henrika, reliefna marmorna plošča, ki kaže ležečega vojvodo s krono na glavi, oblečenega v tesno se prilegajočo obleko ter z mečem v roki. Ploščo so sem prinesli iz grobne kapele iz Žičke kartuzije. Pozornost pritegneta tudi oltarja: glavni, delo Jožefa Štrauba, in stranski oltar Sv. Ane.
Pot smo nadaljevali do Ruške koče, športnega centra (naselja Bolfenk, nad katerim smo bili razočarani, saj je zapuščeno in v začetni fazi propadanja), mimo vzpenjače, s katero se nismo smeli peljati, saj so bile napovedane nevihte z vetrom in strelami. Povzpeli smo se še do cerkve svetega Bolfenka, ki je bila zgrajena leta 1501 na mestu, kjer je pred tem zelo verjetno že stala manjša kapela. Prvi pisni dokumenti o začetku gradnje objekta na tem mestu sodijo namreč v leto 1291. Cerkev je zgradil Wolfgang Herzenskraft Limbuški v takrat značilnem nemškem poznogotskem stilu.
Po reformah Jožefa II. leta 1785 je bila opuščena, del notranje opreme pa prenesen v okoliške cerkve. Leta 1856, ko je bila zgradba že v zelo slabem stanju, je postala last takratnega mariborskega župana in notarja Otmarja Reiserja. Ta jo je pričel pet let zatem prenavljati. Na severno steno stolpa so namestili razgledni balkon, mostovž, ki je bil pred tem del tedanje kavarne Pix v Mariboru.
S prenovo je nadaljeval Otmar Reiser ml., ki je zgradbo podedoval. Na prenovljeno streho stolpa je namestil pozlačeni glavič s križem, ki ga je blagoslovil takratni škof Anton Martin Slomšek. Leta 1878 je v stavbi uredil stanovanje za logarja in šest sob za planince z vpisno knjigo. Zato lahko Bolfenk štejemo za najstarejšo planinsko postojanko na Pohorju, ki je beležila šeststo do tisoč obiskovalcev letno.
Po sprehodu in ogledih smo se vrnili do hotela Zarja, kjer so nas že čakale dobrote z žara. Veliko smo se imeli za pogovorit, saj se z nekaterimi vidimo samo dvakrat na leto.
Prijetno utrujeni in zadovoljni z lepo preživetim dnevom smo se pozno popoldne odpravili vsak proti svojemu domu.
