ZGODOVINA KOSTANJEVICE NA KRKI, GALERIJA BOŽIDARJA JAKCA, VINSKA KLET IN MARTINOVANJE

Čeprav so nebo prekrivali oblaki, se nam je zdelo, da bomo doživeli še en odličen dan, saj so jesensko obarvane krošnje kar klicale po sprehodih in novih doživetjih. Grozdje je že zdavnaj dozorelo, pridne roke so ga pobrale in sprešale, nastal je mošt, mi pa se že veselimo dne, ko bo iz mošta nastalo vino. Martinovanje je res poseben praznik, ob katerem se vsi veselimo pravkar nastale sladke kapljice, z malo kisline, ki ji vsi nazdravljamo in jo imenujemo novo vino.

Člani društva ILCO Ljubljana smo se odpravili v Kostanjevico na Krki. Odpeljali  smo se do parkirišča pri mostu čez Krko, kateri vodi v mesto, kjer nas je že čakala vodnica Marija. Popeljala nas je čez most do župnijske cerkve sv. Jakoba, ki so jo spreminjali in predelovali vse od leta 1220 . Vodnica  nam je povedala, da je Kostanjevica edino in najmanjše mestece na otoku, imenovano tudi Dolenjske Benetke. V Kostanjevico se pride po dveh mostovih. Vodnica nam je predstavila zgodovino Kostanjevice, podrobnosti o določenih zgradbah in seveda znanih in neznanih osebah, ki so živele v Kostanjevici ali so bili z njo tako ali drugače povezani. Pokazala nam je tudi najvišjo točko vode, ko je Krka poplavila Kostanjevico.

Prišli smo nazaj do avtobusa in se odpeljali do cistercijanskega samostana, ki ga je leta 1234 ustanovil vojvoda Bernard Spanheim, da bi utrdil svoje posesti na Dolenjskem. Danes ima v njem svoj sedež Galerija Božidar Jakac. Okolico samostana krasijo mojstrovine, nastale na kiparskih simpozijih Forma viva. Ogledali smo si čudovito okolico, razne skulpture, arhitekturo in delno razstavo. Po tem pa smo v vinski kleti degustirali različna vina in prigriznili nekaj dobrot, ki so nam jih pripravili.

Polni lepih vtisov smo se odpeljali v gostilno Žolnir, kjer nas je že pričakala glasba in nekateri so kar takoj zaplesali. Kmalu je bilo tudi kosilo, tokrat zelo okusna kmečka pojedina. Popoldne smo nadaljevali s plesom, pogovori, petjem, dobre volje in pozitivne energije pa je bilo celo za izvoz.

Ker je »župnik«, ki bi moral imeti krst vina zbolel, so ta obred zorganizirale in izvedle kar naše tri članice stomistke Marija, Renata in Ksenija. Bilo je zelo izvirno, domiselno in zabavno. Tako tudi letos nismo zamudili krsta vina.

Zaslužili smo si tudi večerjo, potem še malo zaplesali in zapeli, nato pa se malo čez deseto odpravili v avtobuse in se prijetno utrujeni odpeljali proti domu.