Pohod po Kopah
V soboto, 31. avgusta 2019, smo imeli v okviru posebnega socialnega programa na državni ravni organiziran enodnevni pohod po Kopah. Pohoda se je udeležilo 186 pohodnikov iz vseh šestih ILCO društev povezanih v Zvezo invalidskih društev ILCO Slovenije. V sončnem vremenu nas je 7 avtobusov z različnih koncev naše Slovenije pripeljalo na zborno mesto pri hotelu pred Grmovškov dom pod veliko Kopo. Tu nas je osebje postreglo s šilcem kratkega in odličnim pohorskim loncem.
Ampak tokrat nismo šli samo pohod, predstavili so nam tudi »holcarijo« in to na zabaven način, kot tekmovanje v gozdarskih veščinah. Za zdravje pa smo poskrbeli z nastopom bioenergetika, ki je imel kratko predavanje, nas popeljal na energetske točke, nekaterim, ki so želeli pa kar na travniku izvedel terapije. Ves čas nas je spremljalo odlično vreme, sonca na pretek, temperatura pa se je dvignila celo na 30 stopinj. Razdelili smo se v dve skupini. Najprej je šla ena na Velike Kope, nato na »holcarijo«, druga skupina pa ravno obratno.
Na Velike Kope, ki so na nadmorski višini 1.543 m, se je večina odpravila peš. Tisti, ki se zaradi zdravstvenih ali drugih težav tega niso zmogli, so se tja pripeljali s štirisedežnico. Na vrhu so energijske točke, pri vsaki pa smo se malo ustavili in meditirali. Bioenergetik Darko je vsako energetsko točko razložil, kakšna je energetska moč vsake točke. Med meditiranjem je bioenergetik nekaterim izvedel terapije za pljuča, hrbtenico, sklepe …
Ko smo se vrnili v Grmovškov dom, smo odšli zabavni del – »holcarijo«, ki jo je vodil Tomi Verlič. Ogledali smo si film o Pohorju in njegovi zgodovini. Nato smo tudi sami sodelovali na »holcariji«, željni preizkusa v gozdarskih veščinah, so se javili v ekipe in pričelo se ja tekmovanje: žaganje debla, zabijanje žebljev, sestavljanje kosov lesa. Borbe so bile zelo resne, navijači so navijali in se tudi od srca nasmejali.
Po tekmovanju in pohodu sta se obe skupini zbrali na terasi doma, kjer so nas postregli z dobrotami z žara. Najboljšim ekipam iz obeh skupin pa so podelili medalje. Vseskozi pa nam je igral ansambel in ob prijetni glasbi smo se pogovarjali, saj se že dolgo nismo videli. Nekateri so seveda tudi zaplesali. Dan je bil res čudovit. Sončno, čudovito vzdušje in enkraten program, dobre volje in pozitivne energije pa je bilo za izvoz. Pozno popoldne pa smo se prijetno utrujeni, a zadovoljni z lepo preživetim dnevom, odpravili vsak proti svojemu domu.
