POHOD PO KRAŠKEM ROBU, ŠKOLJČIŠČNA SIPINA IN RAZGOVORI
V nedeljo, 14. junija 2020, smo skupaj z Invalidskim športnim društvom DiTra in Slovenskim društvom Transplant organizirali voden pohod po kraškem robu od Socerba do mejnega kamna. Pohoda se je udeležilo 65 pohodnikov iz vseh treh društev.
Zbrali smo se na parkirišču pri gradu Socerb, pojedli malico, dobili vodo za na pot in se odpravili. Pot nas je vodila skozi gozdičke in po planem. Na začetku poti je bilo še oblačno, kasneje pa nas je sonce izdatno ogrelo in ob hoji tudi pošteno prepotilo, nekaterim pa je pustilo tudi barvo. Do cilja smo potrebovali dobri dve uri, seveda s postankom. Pohod se nam je obrestoval, saj smo večino poti očudovali čudovit razgled na Koprski in Tržaški zaliv.
Ob povratku na grad Socerb, smo naredili še nekaj skupinskih fotografij in se odpravili do naravnega parka v Ankaranu, ki slovi po školjčiščni sipini. Sipina, poimenovana po dr. Janezu Drnovšku, je nastala iz materiala, ki so ga izkopali ob poglabljanju morja za Luko Koper. Mulj z morskega dna so odlagali v zaliv Polje. Ščasoma je dež iz navoženega materiala izpral blato in tako je nastala sipina ali tudi pokopališče školjk. Nekateri udeleženci izleta so si nabrali nekaj školjk, potem pa smo se sprehodili skoraj do pristanišča Luka Koper in se nato odpravili na kosilo.
Čas pred in po kosilu smo izkoristili za pogovore med stomisti in svojci. Pogovarjali smo se o naših izkušnjah in ker smo se tokrat srečali ljudje z različnimi invalidnostmi, smo si izmenjali tudi te izkušnje. Člani društva DiTra so namreč tisti, ki so morajo zaradi svoje bolezni hoditi na dializo ali pa so jim tranplantirali ledvico, člani društva Tranplant pa so osebe s presajenim organom. Ugotovili smo, da so po eni strani naše invalidnosti zelo različne, po drugi pa se srečujemo z veliko podobnimi situacijami. Strinjali smo se, da je za invalide in društva zadnja leta vedno slabše poskrbljeno.
Po kosilu smo še posedeli in se sproščeno pogovarjali, pa tudi kakšen vic je padel.
Dan je bil res čudovit. Sončno, čudovito vzdušje in enkraten program, dobre volje in pozitivne energije pa je bilo za izvoz. Pozno popoldne pa smo se prijetno utrujeni, a zadovoljni z lepo preživetim dnevom, odpravili vsak proti svojemu domu.
