Aktivno plavanje V BAZENIH, RAZGOVORI MED Stomisti, Svojci in partnerji
Ker smo bili že pošteno naveličani mraza in zimskih oblačil, smo se odločili, da je spet napočil čas za plavanje v morskem parku Thermaris. Vremenska napoved sicer ni bila najboljša, a se v našem društvu, v katerem smo zbrani sami dobrovoljneži, tega nismo prestrašili, zato smo se ob 8.00 uri odpeljali iz Parmove ulice proti Portorožu oziroma Hotelu Bernardin.
Prvi del poti nas je spremljal sneg, potem pa ga je zamenjala burja. Svinčeno nebo in neprijetno vreme pa seveda nista skalila vzdušja na avtobusu.
Na Belvederju smo se ustavili, da smo pojedli sendviče, si z razgledne točke ogledali Izolo in se privajali na burjo.
V bazenih Termaris Bernardin nam je naš predsednik razdelil »urce« za vstop v bazene. Eni so se šli takoj kopat, drugi pa so si najprej privoščili kavico.
Po kavici smo se tudi »kofetarji« hitro preoblekli v kopalke in se prepustili prijetno topli bazenski vodi, ki ji pravijo tudi mlado morje, saj naj bi vsebovalo enako količino mineralov in drugih snovi, kot naše morje ob nastanku pred približno 250 milijoni let. Med plavanjem smo opazovali zanimivo svinčeno sivo nebo s še temnejšimi oblaki, burja pa se je malce umirila, a ni pojenjala.
Ob 11.30 uri je na bazen prišla snemalna ekipa Radiotelevizije Slovenija, ki bo za oddajo Ah, ta leta, ki je na sporedu vsak petek ob 17.20 uri na prvem programu Televizije Slovenija, posnela celo oddajo o življenju s stomo. V oddaji bo tudi osebna zgodba ene izmed naših članic, zato je ekipa posnela intervju z njo in njenim možem. Ker pa je članica poudarila bistveno vlogo našega društva pri njenem okrevanju in življenju na sploh, jo je ekipa posnela tudi med preživljanjem časa z nami.
Ker nam je del dneva sledila kamera, se nam je zdelo, da čas tokrat teče še hitreje kot takrat, ko je človeku samo lepo, je čas namenjen plavanju bliskovito minil. Sledila je lahen tek po stopnicah do cerkvice pred katero se po navadi fotografiramo, potem pa smo pohiteli na avtobus, ki nas je odpeljal na zasluženo in zelo okusno kosilo v Gostilno Jasna.
Po kosilu, ko se je TV ekipa od nas poslovila, smo se vodeno pogovarjali. Tokrat se nam je na izletu pridružilo nekaj novih oseb s stomo in njihovih svojcev in njim smo se še posebej posvetili. Tudi na vožnji nazaj v Ljubljano nas je spremljala burja, a nam ni skalila prijetnih misli o dobro izkoriščenem dnevu in sreči, da smo v društvu srčni in prijetni ljudje.
