Delavnice ročnih spretnosti, meritve krvnega sladkorja in tlaka, posveti z medicinskimi sestrami in predstavitev pripomočkov za nego stome
Velikonočni prazniki so v našem društvu po navadi razlog, da si zaželimo malo umetniškega ustvarjanja in urjenja fine motorike z ročnimi spretnostmi. Seveda smo tudi tokrat združili prijetno s koristnim, zato smo povabili predstavnike različnih proizvajalcev pripomočkov za oskrbo stome in organizirali meritve krvnega sladkorja in tlaka. Najprej nas je predsednik društva Zoran Terglav prav lepo pozdravil in nam zaželel ustvarjalen dan ter čim boljše zdravstvene izvide.
Tokrat so za izvedbo ročnih del poskrbele članice Društva upokojencev Litija: Helena, Milojka, Marta, Silva, Rozalija, Štefka in Mojca. Mentorice so s seboj prinesle veliko materiala, ki smo ga vsi z veseljem uporabili za izdelovanje velikonočnih košaric in okraševanje pirhov. Pod budnim očesom mentoric so nastali izdelki, ki se jih ne bi branili niti profesionalni aranžerji.
V dvorani so nam družbo delali tudi zastopniki in uvozniki pripomočkov za oskbo stome: Coloplast, Convatec, Eakin in Salts.
Pripomočki se z uporabo novih materialov nenehno izboljšujejo, zato je pomembno, da se srečujemo s predstavniki podjetij, ki nas seznanijo z novostmi, načinom uporabe, dostopnostjo. Čeprav imamo s stomo in pripomočki izkušnje, na takih predstavitvah vedno izvemo kaj novega. Še posebej so ti dogodki dobrodošli za vse, ki so šele dobili stomo in se na življenje z njo šele privajajo. Tudi tokrat se nam je pridružilo nekaj novih oseb s stomo, ki smo jih »veterani« sprejeli s spodbudnimi besedami in dobrimi željami.
A to še ni vse. Družbo sta nam delali tudi medicinski sestri ZD Šiška Valerija in Beti, ki sta nam v sosednjem prostoru merili krvni tlak in sladkor. Meritve so pokazale, da imamo nekateri člani društva malce preveč telesnega izobilja in sladko življenje ...
Pa kaj zato. Po vseh aktivnostih smo vseeno z veseljem poprijeli za vilice in dobro jedačo poplaknili s kozarcem rujnega. Pika na i pa je bila odlična družba veselih in vedno nasmejanih članov Invalidskega društva ILCO Ljubljana, zato ni nič čudnega, če smo se domov odpravili šele pozno popoldne.
