»VERŽEJ 2024« – pohodi, strokovna predavanja, šport, zgodovina, ekskurzije, muzeji, zdravstvo meritve krvnega tlaka, …

Tudi letos smo pripravili 6-dnevni zdravstveno-športni in doživljajski program, ki smo ga izpeljali v Veržeju.

PRVI DAN smo se ob 9. uri z avtobusom s Parmove v Ljubljani odpeljali proti Veržeju, spotoma smo pobrali še naše člane v Domžalah in Trojanah, se ustavili v Banovcih na plavanju. Ob 15.30 smo srečno prispeli v Veržej, se nastanili po sobah in pred večerjo opravili še meritve krvnega tlaka. Po večerji predstavili načrt za vseh šest dni in imeli vodene pogovore z udeleženci programa. Že takoj je nastalo prijetno vzdušje, ki je napovedalo čudovite dneve.

DRUGI DAN v Veržeju je bil namenjen mednarodnim športnim igram in druženju. Organiziranih smo imeli kar precej disciplin in sicer tekmovalne: petanka, prstomet, suvanje krogle moški, ženske ter štrbunk in rekreativne: lokostrelstvo, met vorteksa, badminton. Letos so v glavnem organizacijo iger, sojenja in vodenje izpeljali člani Invalidskega športnega društva DiTra. Vsi tekmovalci so bili zelo tekmovalni, navijači pa so neverjetno navijali. Vsak udeleženec je tekmoval v vsaj eni disciplini. Tekmovanj in rekreativnih dejavnosti so se udeležili tudi vsi povabljeni iz sekcije ILCO  Pomurje in ILCO Varaždina. Izvedli smo tudi test vzdržljivosti (hitra hoja) in meritve krvnega tlaka za vse udeležence.

Po tekmah smo podelili medalje, imeli piknik in se prijetno družili do poznih večernih ur. Bil je čudovit vroč sončen dan.

TRETJI ZELO aktiven dan je bil nekaj posebnega. Ob 9.30 uri je prišla vodnica Metka skupaj smo se povzpeli na avtobus in se iz Veržeja odpeljali v Ponovo do Lovenjakovega Dvora, kjer so nas sprejeli domačini, ki so nam razkazali gostilno in okolico. Popeljali so nas do prostora, kjer smo imeli že pripravljene kotle, drva, sestavine in začimbe za kuhanje bograča. Vodička Meta nas je razdelila v 4 ekipe in pričeli smo s tekmovanjem v kuhanju bograča. Najprej smo zakurili ogenj pod kotli, lupili in rezali čebulo, pražili, dodajali surovine (tri vrste mesa, papriko, krompir…) in začimbe vsak po svojem okusu. Po štirih urah je bil bograč kuhan in komisija sestavljena iz kuharjev iz gostilne je ocenila kvaliteto bogračev. Nato so jih odnesli v gostilno, kjer je vsaka ekipa pojedla svojega, pa tudi druge smo poizkusili. Vodička je razglasila zmagovalno ekipo po oceni komisije in ji podelila nagrado. Po obilnem kosilu, smo se odpeljali še na ogled interaktivnega doživljajskega parka Expano, kjer smo spoznavali Pomurje, tako geografsko, kot zgodovinsko in se virtualno vrnili 30 milijonov let v preteklost, poleteli z balonom in še marsikaj drugega. Malo smo se še sprehodili in ogledali Soboško jezero ter se odpeljali nazaj v Veržej, kjer smo pojedli večerjo in imeli prost večer, ki ga je vsak preživel po svojih željah. Čudovito čudovit dan.

ČETRTI DAN  je moral Zoran zaradi zapletov s črevesjem na urgenco, tako da sta vodenje programa prevzeli Ksenija in vodička Metka. Ob 10.00 uri smo se iz Veržeja z avtobusom odpeljali do Otoka ljubezni,  kjer smo si ogledali stalni razstavne zbirki Büjraštvo na reki Muri in Tkalsko delavnico. Z brodom zaradi velikega vodostaja Mure nismo mogli peljati, smo pa na odprtem ognju pekli "pajani krüj" (na ognju popečen kruh podrgnjen s česnom in zaseko).  Po malici smo se zapeljali do Male Polane na Sabolovo domačijo, kjer smo imeli predstavitev podjetja Pomelaj in delavnico pletenja izdelkov iz ličja kjer smo ustvarili čudovite rože iz ličja in druge izdelke. Po delavnicah smo se odpeljali in ogledali še rojstno hišo Miška Kranjca.

Vrnili smo se v Veržej, ravno prav za večerjo, po večerji pa smo imeli meritve krvnega tlaka in pogovore. Zoran se je vrnil z urgence in povedal, da ima naslednji dan ob 10.30 preglede v kirurški abdominalni ambulanti.

PETI DAN bi po programu morali ob 9. uri imeti predavanje in diskusije na temo: »Kaj je dobro vedeti o demenci«, ki naj bi jo vodil Boris Sunko, univ. dipl. psiholog. Vendar se je malo pred začetkom predavanja zgodil neljubi dogodek, saj je naš član Bojan doživel srčni zastoj (infarkt). Ksenija in nekaj članov so takoj pričeli z oživljanjem. Hitro so prinesli defibrilator, obenem pa so bili tudi na vezi s klicnim centrom in reševalnim vozilom. Ko so reševalci z zdravnikom prispeli, so nadaljevali z oživljanjem, vendar ni bilo rešitve in žal nas je naš član Bojan zapustil. Hvala Kseniji za odlično in strokovno reagiranje ob nastali situaciji. Ksenija je ostala z Bojanovo ženo Sašo, Zoran pa je odšel na pregled v Splošno bolnišnico Murska Sobota in je zaradi zapore črevesja ostal v bolnišnici.

Za vse ostale smo vseeno imeli ob 10. uri dobro predavanje. Veliko smo izvedeli, predvsem nam je bilo všeč, ker je psiholog o temi govoril na preprost, domač način.

Vodička Metka je prišla ob 11.00 uri in z avtobusom smo se zapeljali na Goričko. Tokrat sta zaradi izrednih razmer dogodke vodili Metka in članica Lidija. V Motvarjevcih smo se sprehodili po poti metuljev. Ob poti smo spoznavali življenje metuljev mravliščarjev, si ogledali Časarjev mlin, ki je eden redkih ohranjenih potočnih mlinov in je zaščiten kulturno-tehnični spomenik Slovenije. V njem je ohranjena in obnovljena strojna oprema za mlinarsko dejavnost. Mlin se nahaja v dolini Ratkovega potoka v kraju Berkovci.

Gospa, ki vodi mlin, nam je povedala, da imajo v kraju 32 prebivalcev. Imajo dvojezično osnovno šolo. Od 76 šolarjev jih je 45 madžarske narodnosti. Pouk poteka pol šolske ure v slovenskem, pol pa v madžarskem jeziku.

Ob 12.30 je sledila predstavitev medičarske dejavnosti in degustacija različnih vrst medenjakov. Za konec tega dne smo si ogledali še razstavo PreŽiveti z netopirji, ki nam je ponudila vpogled v življenje teh zanimivih nočnih živali. Izvedeli smo tudi, da največji netopir živi v Južni Ameriki, razpon njegovih kril pa lahko doseže celo dolžino povprečno visokega človeka.

Ob 16. uri smo se vrnili v Veržej, kjer smo po večerji imeli še prijetno druženje.

31. 5. 2024, ŠESTI DAN, smo po zajtrku spakirali svoje stvari, naložili vse v avtobus, se odpeljali še v Ljutomer v Pomurske mlekarne in si v njihovi trgovini nabavili mlečne izdelke ter se odpravili proti Ljubljani. Spotoma smo se ustavili na Trojanah in v Domžalah, se poslovili od nekateri naših članov, ki so tu izstopili, in nato srečno prispeli v Ljubljano na Parmovo.
    Naši dogodki na »Veržej 2024« so bili zelo raznoliki, saj smo imeli vsega po malo, zdravstvo, šport in rekreacijo, kulturo, znamenitosti, zgodovino, zabavo, spoznavali smo pokrajino, se družili …

Predsednik ILCO Ljubljana Zoran Terglav je povedal, da bomo prihodnje leto, če bodo finance in zdravje zadovoljive, spet organizirali dogodke po Pomurju, saj je še veliko zanimivih destinacij, ki bi jih bilo dobro obiskati.

Vsi so se zahvalili Zoranu za idejo za to destinacijo, organizacijo in pestrost dogodkov ter vsem aktivnim članom, ki so pomagali pri izvedbi programa, za neutrudno dnevno pomoč pri vseh dnevnih dogodkih in organizaciji.