Aktivno plavanje v bazenih Lagune Bernardin, razgovori med stomisti, svojci in partnerji
Pravijo, da je november mesec, ki ga ljudje najtežje prenašamo. Dnevi so kratki, v ljubljanski kotlini pa tudi megleni. Ker smo bili megle že pošteno naveličani, smo se odločili, da si spet privoščimo plavanje v morskem parku Thermaris.
Tako smo se v torek, 5.11. 2024 ob 8. uri zbrali na Parmovi ulici v Ljubljani, vstopili v avtobus, zasedli svoja mesta in se v meglenem in mrzlem vremenu, saj je termometer kazal samo 1. stopinjo, odpeljali proti Primorski. Spotoma smo pobrali naše člane na Uncu in Kozini. Na prvem postanku na Belvederju smo si privoščili sendvič. Jasno in sončno nebo sta bila dokaz, da smo izbrali odličen termin za izlet, zato smo se hitro spet vkrcali v avtobus in nadaljevali pot proti Portorožu in po 15-ih minutah smo prispeli v Bernardin.
V bazenih Thermaris Bernardin nam je naš predsednik Zoran razdelil »urce« za vstop v bazene z morsko vodo za tiste, ki so si zaželeli kopanja. Eni so se šli takoj kopat, drugi pa so še malo uživali v soncu in kavici, saj je bilo prijetno toplo, kar 14 stopinj Celzija več kot ob odhodu iz Ljubljane.
Po kavici smo se tudi »kofetarji« hitro preoblekli v kopalke in se prepustili prijetno topli bazenski vodi. Nekateri člani so odšli tudi v savno, drugim pa je bolj prijal sprehod ob obali, nekaj najpogumnejših je celo namočilo noge v morje. Seveda je bila najpogumnejša Ksenija, ki si je tudi letos privoščila plavanje v morju.
Pred odhodom na avtobus smo še malo posedeli v lokalu ob morju, poklepetali, se nasmejali, naužili sonca in morskega zraka, saj tega v Ljubljani ni.
Naredili smo tradicionalno skupinsko fotografijo in odhiteli na avtobus, saj so nam prazni želodčki že oznanjali, da je čas za kosilo. Odpeljali smo se v restavracijo Boem na Belem križu. Tam so nas pričakale že pripravljene mize. Kosilo nam je teknilo, saj smo bili zaradi plavanja in sprehoda utrujeni in lačni. Hrana je bila odlična, prav tako postrežba.
Po kosilu smo se sproščeno pogovarjali o pripomočkih, različnih doživetjih s stomo, predvsem pa smo se posvetili pogovorom z novimi člani in njihovimi svojci.
Vsega lepega je enkrat konec, zato smo se ob 17-ih odpravili na avtobus in se odpeljali proti Ljubljani.
Čeprav malce utrujeni od dogodkov celega dne, smo se razigrani in polni energije razšli z željo, da se kmalu zopet vidimo. Še dobro, da smo se na Primorskem naužili sonca, saj nas je v Ljubljani pričakal dež.
