Delavnice ročnih spretnosti, meritve krvnega sladkorja, holesterola, trigliceridov, krvnega tlaka in predstavitev pripomočkov za stomo

V petek, 13.12.2024,  je bilo v dvorani na sedežu Invalidskega društva ILCO Ljubljana živahno vzdušje, saj se je na delavnici ročnih spretnosti zbralo več kot štirideset oseb s stomo s svojci. Tokrat je delavnice vodila Nada Hauptman. Tudi tokrat pa smo k preverjanju ročnih spretnosti dodali preverjanje našega zdravja ter seznanjanje z novostmi na področju oskrbe stome. Po prisrčnem uvodnem nagovoru predsednika našega društva, Zorana Terglava, smo se lotili dela.  

Tokrat smo izdelovali gozdne palčke (škratke) iz smrekovih vejic in maha, ki jih je prinesla mentorica Nada. Izdelave palčkov so se vsi člani lotili zelo zavzeto in kmalu so naši palčki že dobivali obliko. Pod budnim očesom mentorice in ob njeni pomoči so nastali res čudoviti izdelki – palčki, ki bodo krasili naša okna in balkone.

Naši prostovoljci pa so se posvetili vsem, ki so imeli različna vprašanja povezana z oskrbo stome – težave s prebavo, kilo ali samo stomo. Pogovarjali pa so se tudi o njihovih pravicah in zakonodaji.  

V dvorani so nam družbo delali zastopniki in uvozniki pripomočkov za oskbo stome: Convatec, Salts in Nega d.o.o.. Pripomočki se z uporabo novih materialov nenehno izboljšujejo, zato je pomembno, da se srečujemo s predstavniki podjetij, ki nas seznanijo z novostmi, načinom uporabe, dostopnostjo. Čeprav imamo s stomo in pripomočki izkušnje, na takih predstavitvah vedno izvemo kaj novega. Še posebej pa so ti dogodki dobrodošli za vse, ki so šele dobili stomo in se na življenje z njo šele privajajo.

Družbo sta nam delali tudi medicinski sestri ZD Ljubljana Šiška, Valerija in Beti, ki sta nam v sosednjem prostoru (naši pisarni) merili holesterol, trigliceride, krvni tlak in sladkor. Vzeli

pa sta si tudi čas za individualni pogovor s člani, ki so si to želeli ali potrebovali.

Meritve so pokazale, da imamo nekateri člani društva malce preveč telesnega izobilja in sladko življenje ...

Po vseh aktivnostih smo vseeno z veseljem poprijeli za vilice in dobro jedačo poplaknili s kozarcem rujnega. Pika na i pa je bila odlična družba veselih in vedno nasmejanih članov Invalidskega društva ILCO Ljubljana, zato ni nič čudnega, če smo se domov odpravili šele pozno popoldne.