Delavnice ročnih spretnosti, meritve krvnega sladkorja, krvnega tlaka in predstavitev pripomočkov za stomo
Na sedežu Invalidskega društva ILCO Ljubljana je bilo spet živahno, saj se je na delavnici ročnih spretnosti zbralo več kot štirideset oseb s stomo s svojci in partnerji. Delavnice so vodile štiri članice iz Kulturnega društva Dob z vodjo gospo Renato Čebular.
Tudi tokrat smo delavnice ročnih spretnosti združili s preverjanjem našega zdravja ter spoznavanjem novosti na področju oskrbe stome. Po prisrčnem uvodnem nagovoru Zorana Terglava, predsednika našega društva, smo se lotili dela.
Izdelovali smo butarice in barvali jajčka z materiali, ki so jih s sabo prinesle mentorice. Izdelave butaric so se vsi člani lotili zelo zavzeto. Pod budnim očesom mentorice in ob njeni pomoči so nastali res čudoviti izdelki, ki bodo krasili naša okna in balkone.
Naši prostovoljci pa so se posvetili vsem, ki so imeli različna vprašanja povezana z oskrbo stome – težave s prebavo, kilo ali samo stomo. Pogovarjali so se tudi o pravicah oseb s stomo in zakonodaji, ki ureja to področje.
V dvorani so nam družbo delali zastopniki in uvozniki pripomočkov za oskbo stome: Bbraun, Salts in Nega d.o.o.. Pripomočki se nenehno izboljšujejo, zato je pomembno, da se srečujemo s predstavniki podjetij, ki nas seznanijo z novostmi, načinom uporabe in dostopnostjo novih pripomočkov. Čeprav imamo s stomo in pripomočki izkušnje, na takih predstavitvah vedno izvemo kaj novega. Še posebej pa so ti dogodki dobrodošli za vse, ki so šele dobili stomo in se na življenje z njo šele privajajo.
Družbo sta nam delali tudi medicinski sestri ZD Ljubljana Šiška, Valerija in Beti, ki sta nam v sosednjem prostoru (naši pisarni) merili krvni tlak in mišično moč. Vzeli
pa sta si tudi čas za individualni pogovor s člani, ki so si to želeli ali potrebovali.
Po vseh aktivnostih smo vseeno z veseljem poprijeli za vilice in dobro jedačo poplaknili s kozarcem rujnega. Pika na i pa je bila odlična družba veselih in vedno nasmejanih članov Invalidskega društva ILCO Ljubljana, zato ni nič čudnega, če smo se domov odpravili šele pozno popoldne.
