Vodeni pohod z ogledom muzeja, piknikom in živo glasbo ob jezeru na Jezerskem

V soboto, 06. Junija 2015 smo se ob 8. uri zbrali, da se odpeljemo na sever Slovenije, kjer vrhovi Kamniških alp ločijo Kranjsko od Koroške. Tam leži majhna deželica, čisto samosvoja, obdana krog in krog od visokih gora, Jezersko. Tokrat smo se na izlet odpravili z Društvom laringektomiranih, zato smo se na pot odpravili z dvema avtobusoma. Po avtocesti smo se odpeljali do Kranja, potem pa po ozki in vijugasti cesti do Jezerskega, kjer nas pričakal svež zrak pomešan z omamno aromo obare z ajdovimi žganci. Oblizovali smo se, tako je bilo dobro. Na zbirnem mestu nas je že čakala naša vodička domačinka gospa Anica Jakopič, ki nam je razlagala o zgodovini Jezerskega. Vodili in spremljali pa so nas tudi Cveto Ivšek, Boštjan Kostanjšek, Tadej Pušavec in medicinska sestra Dragica Milavec, vsi so ali so bili zaposleni v Slovenski vojski. Na pohod se je z nami odpravil tudi Črt kot pomoč pri pohodu in seveda glavni fotograf pohoda. Jezersko je svoje ime dobilo po velikem ledeniškem jezeru, ki je zalivalo dolini Ravensko in Makekovo kočno. Neokrnjena gorska narava privablja popotnike, avanturiste, raziskovalce, alpiniste z željo, da ostane še naprej taka. Na pohodu smo prišli do Muzeja Jenkova kasarna, kjer nas je pričakala prijazna gospa, lastnica gospa Olga Tičar, ki nam je povedala veliko zanimivih stvari. Muzej je ogromna stavba, v kateri so nekoč prenočevali potujoči trgovci, ki so potovali med Kranjsko in Koroško. Danes je v stavbi urejen etnografski muzej, zato nam je lastničina sestra gospa Mija Murovec pokazala, kako se na kolovratu sprede volneno nit. Volna, ki jo je uporabila, pa je bila seveda od avtohtone jezersko-solčavske ovce. Ob jezeru so naši člani, za to priložnost tudi »žar mojstri«, že pekli specialitete z žara. Pri pripravi hrane so pomagali člani in članice, ki se zaradi zdravstvenih razlogov niso mogli udeležiti pohoda. Pohodniki smo bili že pošteno lačni, zato smo z veseljem pojedli pripravljene dobrote. Zabave brez glasbe ni, zato je tokrat zanjo poskrbela glasbena skupina Arhiv, pri kateri poje tudi naša članica Metka. Pričelo se je rajanje, spoznavanje s člani laringektomiranih, tisti najbolj razposajeni so se odpravili na plesišče, spletla pa so se tudi nova znanstva in prijateljstva. Tokratno srečanje je ponudilo tudi možnost za spoznavanje podobnosti in razlik med dvema stomama, izločalno in dihalno. V sproščenem vzdušju čas seveda hitreje teče in dneva je bilo kar naenkrat konec. V upanju, da bomo še kdaj ponovili tak skupen dogodek, smo se za odlično organizacijo zahvalilil predsedniku Društva ILCO Ljubljana gospodu Zoranu Terglavu in predsedniku Društva laringektomiranih gospodu Ivanu Košaku.