Pohod ob reki Krki in po Novem Mestu v organizaciji Zveze Ilco Slovenije
V soboto, 27. avgusta 2016, smo imeli v okviru posebnega socialnega programa na državni ravni organiziran enodnevni pohod ob reki Krki, po okolici in po Noven mestu. Pohoda se je udeležilo 187 pohodnikov iz vseh šestih ILCO društev povezanih v Zvezo ILCO Slovenije. Avtobusi so nas pripeljali do zbornega mesta, kjer so nas pričakali gostitelji, člani ILCO Novega mesta, in nam ponudili šilce žganega za zdravje ter nekaj piškotov za želodček. Po dobrodošlici nas je pozdravila turistična vodnica Darja Zamida, ki nam je povedala marsikaj o zgodovini in drugih znamenitostih Novega mesta, potem pa smo se odpravili na pohod.
Pot nas je vodila ob reki Krki, kjer smo uživali v njeni lepoti in sončnih žarkih. Nadaljevali smo ob robu mesta do in skozi Kettejev dvostranski obcestni drevored divjih kostanjev, ki je eno najbolj slikovitih novomeških sprehajališč, saj je dolg kar kilometer in pol. Drevored, ki ga sestavlja 370 dreves, poteka čez prazgodovinsko naselbino Marof in povezuje mesto s sosesko Bršljin. Njegov nastanek sega v čas po letu 1900, ko je bila z izgradnjo današnje Ljubljanske ceste opuščena historična cesta čez Marof. Večji del kostanjev je bil zaradi neprimernega vzdrževanja in starosti v slabem stanju, zato se je leta 1992 začela celovita obnova drevoreda. Drevored je, kot eden najbolj značilnih mestnih drevoredov v Sloveniji, zavarovan kot spomenik oblikovane narave.
Na poti je turistična vodnica Darja podajala informacije o znamenitostih in nam povedala tudi nekaj zanimivih anekdot. Ko smo se spustili v mestno jedro, smo izvedeli še veliko dejstev o samem starem jedru Novega mesta.
Pohod smo zaključili ob reki Krki in prišli do avtobusov. Odpeljali smo se na Kostanjevico na Krki, v gostilno Žolnir, kjer nas je pričakalo kosilo in živa glasba. Druženje je bilo še posebej veselo in ganljivo obenem, saj sta prav na ta dan dva člana iz ILCO Gorenjska praznovala 50. obletnico poroke. Seveda smo jima priredili ponovno poroko, na kateri sta obnovila svoje poročne zaobljube, mi pa smo potočili nekaj solz.
Pozno popoldne smo se s prijetnimi vtisi in rahlo utrujeni odpravili vsak proti svojemu domu.
