Predavanje o kolo-, ileo- in urostomi, irigaciji in zapletih pri negi stome
Zagotovo že veste, da je naš ILCOpis namenjen osebam s stomo na izločalih in njihovim svojcem. Poslanstvo našega društva ni samo preživljanje prostega časa, saj organiziramo različna predavanja, posvete in predstavitve na katerih se tudi izobražujemo. Tokrat smo na sedežu društva organizirali predavanje o različnih vrstah stome, irigaciji in predvsem zapletih pri negi stome. Predavanje so vodile diplomirane medicinske sestre Bernarda Turk, Karmen Jazbinšek in Tanja Križan iz podjetja NEGA d.o.o.
Za vse, ki ne veste, kaj je stoma smo tokrat pripravili nekaj splošnih informacij.
V medicini z izrazom stoma imenujemo s kirurškim posegom narejen izhod iz telesa, ki ima lahko različne funkcije. Poznamo: hranilne, dihalne in izločalne stome. Njihov namen je zagotoviti hranjenje, dihanje in izločanje blata ali urina v primeru, ko to zaradi bolezni ali poškodbe po naravni poti ni več mogoče.
Ker imamo v telesu več izločal (urinski in prebavni trakt s tankim in debelim črevesom), poznamo več vrst stom, ki so dobile imena po izločalu, iz katerega so izpeljane:
- ileostoma je izpeljava tankega črevesa na trebušno steno,
- kolostoma je izpeljava debelega črevesa na trebušno steno,
- urostoma je kirurško narejena odprtina na trebušni steni, skozi katero je potegnjen del tankega črevesa, v katerega sta pripeljana oba sečevoda.
Med ileostomami in kolostomami pa so razlike tudi glede na mesto, kjer je stoma izpeljana. Posebnost med kolostomami sta sigmoidna in descendentna kolostoma, ki osebam s tako stomo omogočata, da se lahko irigirajo. Irigacija je postopek izpiranja črevesja, ki ga lahko opravlja oseba s sigmoidno ali descendentno kolostomo in se tako izogne uporabi stomalne vrečke. Seveda lahko irigacijo izvaja samo po predhodnem posvetu pregledu kirurga, ki samoklistiranje odobri glede na bolnikovo zdravstveno stanje. Pravilne irigiracije vas nauči enterostomalna medicinska sestra. Osebe s sigmoidno ali descendentno kolostomo irigacijo opravljajo vsak dan ob isti uri (z možnostjo odstopanja do dve uri), lahko pa se kasneje odločijo, da jo opustijo in namesto tega uporabljajo stomalne pripomočke (vrečko).
Predavanje je bilo zelo poučno tudi zato, ker so predavateljice prinesle veliko fotografij različnih stom, ki so jih fotografirale pri delu na terenu. Na fotografijah smo videli lepo in zdravo stomo, ki smo jo lahko primerjali s fotografijami stom vnetih zaradi nepravilne uporabe pripomočkov ter drugih zapletov, ki lahko nastanejo zaradi različnih vzrokov.
Zaplete delimo na zgodnje (neprimerno mesto stome, vgreznjena stoma, vnetje šivov ob stomi, nekroza) in pozne (stenoza oz. zožitev stome, prolaps: zdrs črevesa iz stome, parastomalna kila, zapora črevesa in vnetje peristomalne kože).
Pri zapletih izloček pogosto zateka pod podlogo stomalnega pripomočka, zaradi tega ta več ne tesni dobro in lahko se zgodi, da nam izloček začne uhajati iz pripomočka, kar seveda neugodno vpliva na naš občutek varnosti. Da bi se puščanju pripomočka izognili, moramo poiskati vzrok zanj, ga odpraviti in poiskati ustrezen pripomoček, ki bo zanesljiv in varen.
V Sloveniji imamo zastopstva različnih proizvajalcev stomalnih pripomočkov, zato je priporočljivo, da oseba s stomo preizkusi več različnih znamk in vrst pripomočkov ter tako najde tisti pripomoček, ki ji najbolj ustreza. Vsi pripomočki so brezplačni in jih dobite na napotnico.
Seveda pa je treba veliko pozornosti nameniti tudi negi peristomalne kože (kože okoli stome), na katero prilepimo stomalni pripomoček. Nekaterim težavam pa se lahko izognemo tudi z uravnoteženo prehrano, pitjem dovolj tekočin in skrbjo za redno prebavo. Na tokratnem predavanju so se predavateljice posvetile prav vsem vrstam stom. Odgovarjale pa so tudi na vprašanja o naših stomah in si vzele čas za nasvet vsakemu, ki ga je kaj zanimalo.
Po predavanju smo se še malo podružili ob hrani in pijači, nato pa smo se poslovili in domov odšli opremljeni z novim znanjem o naši odprtini na trebuhu.
