NOVICE >> 2017

Plavanje v laguni Bernardin in pogovori med stomisti in svojci
>>7.November 2017

V velikem pričakovanju nove dogodivščine smo se v torek, 7. 11. 2017 ob 8.00 uri, zbrali na Parmovi ulici v Ljubljani. Vstopili smo v avtobus, zasedli svoja mesta in se odpeljali proti Primorski. Na prvem postanku, počivališču Ravbarkomanda, smo si privoščili jutranjo kavico in sendvič. Pot proti Portorožu smo nadaljevali v zelo vetrovnem vremenu, burja je tako pihala in premetavala avtobus, da bi skoraj dobili morsko bolezen. Po dobri uri vožnje smo prispeli v Bernardin. V Ljubljani je bil dež, tu pa je sonce že malo kukalo izza oblakov.
Naredili smo skupinsko fotografijo, potem pa nam je predsednik Invalidskega društva ILCO Ljubljana tistim, ki so si zaželeli kopanja, razdelili vstopnice za 4-urno kopanje v bazenih z morsko vodo, nekateri pa so si raje privoščili sprehod ob obali. V garderobah smo se preoblekli in kmalu zatem smo že plavali v prijetni morski vodi. Nekateri pa so si privoščili tudi savnanje.
Z željo, da pred odhodom na avtobus še malo poklepetamo in se nasmejemo, smo še trenutek posedeli, nato pa odhiteli na avtobus, saj so nam prazni želodčki že oznanjali, da je čas za kosilo. Odpeljali smo se v gostišče Jasna nad Izolo. Tam so nas pričakale že pripravljene mize in dva harmonikarja. Ob zvokih harmonike so nekateri tudi zaplesali. Kosilo nam je teknilo, saj smo bili od plavanja in sprehoda utrujeni in lačni. Hrana je bila odlična, prav tako tudi postrežba.
Po kosilu smo se sproščeno pogovarjali o pripomočkih, raznih situacijah, ki se nam dogajajo, posebno pozornost pa smo namenili pogovorom z novimi člani in njihovimi svojci.
Ob 17.30 uri smo se odpravili proti avtobusu, ki nas je odpeljal nazaj v deževno Ljubljano, kar pa ni skalilo našega veselja ob lepo preživetem dnevu.

Na 30. Obletnici ILCO POLJSKE
>>11-16.Oktober 2017

Na povabilo Poljskega tovarištva stomistov POL ILKO smo se v imenu Zveze ILCO Slovenije, ILCO Ljubljane in ILCO Gorenjske štirje člani udeležili slavnostne prireditve ob 30. obletnici, ki je trajala od 13. do 15. oktobra 2017. Obletnica je bila v mestu Poznan, kjer je bilo društvo ILKO na Poljskem ustanovljeno in začelo s svojim delovanjem.
Slovenski predstavniki Irena, Renata, Nataša in Zoran smo se na dolgo pot proti Poljski odpravili v sredo, 11. 10. ob 7-ih zjutraj, v Poznan pa smo prispeli šele ob 22.30 uri. Utrujeni in lačni smo najprej znosili prtljago v hotelske sobe in se odpravili iskat kaj za pod zob. Na srečo smo našli lokal, ki je še delal in kjer smo si lahko privoščili pizzo in pomfri. Zjutraj smo malo dlje počivali, po zajtrku pa smo se odpravili na ogled mesta, ki se je zavlekel do poznega popoldneva.
V petek, 13.10., se je po kosilu pričela svečana slovesnost s kulturnim programom. Slovesnosti so se udeležili tudi predstavniki iz Avstrije, Češke, Slovaške, Bosne, Srbije in novi predsednik EOA iz Islandije. Tu so bili tudi kirurgi, predstavniki proizvajalcev pripomočkov in drugi.
POL ILKO ima kar 20 kantonov – društev in iz vsakega je prišlo nekaj predstavnikov, tako da nas je bilo kar precej čez 100.
Slavnostni govor je imel predsednik Andrzej Piwowarski, ki je povzel 30 let uspešnega delovanja. Govorili so tudi kirurgi in člani, ki so sodelovali pri ustanovitvi. Podelili so priznanja in plakete članom za uspešno delo. Gostje smo dali darila in nagovorili člane. Zvečer pa smo imeli gala večerjo, ob kateri smo se pogovarjali o delovanjih društev po drugih državah in Poljski, seveda se pa tudi pozabavali in zaplesali.
Naslednji dan, v soboto, so nam gostitelji takoj po zajtrku organizirali ogled dvorca in gradu. Res je bilo lepo veliko zgodovine in zanimivosti v tem kratkem dnevu. Zvečer ob večerji smo imeli prijetne sproščene pogovore. Rahlo utrujeni smo odšli spat, saj so nam za naslednji dan pripravili ogled Poznana.
V nedeljo smo se takoj po zajtrku  odpravili s tramvajem v mesto, ker smo se želeli izogniti prometnim zastojem, saj je bil v Poznanu ravno ta dan maraton.
Mesto Poznan je eno najstarejših in največjih mest na Poljskem in je glavno mesto Velikopoljskega vojvodstva z okoli 600 000 prebivalcev. Leži ob reki Varta in ima bogato zgodovino, veliko cerkva, spomenikov in gradov. Ogledali smo si grad, z grajskega stolpa pa smo imeli razgled nad celim mestom. Občudovali smo stare ulice, trg z mestno hišo (Ratusz) in katedralo. Pozno popoldne smo se vrnili v hotel na pozno kosilo. Poslovili smo se od gostiteljev, ki so odšli vsak na svoj dom, mi pa k počitku, saj nas je naslednji dan čakala dolga pot. Po zajtrku smo znosili prtljago v kombi in se odpeljali proti domu. Po kar naporni vožnji smo ob 2.15 uri srečno prispeli na Parmovo 53 v Ljubljano, kjer je sedež Invalidskega društva ILCO Ljubljana.

30. Let Sekcije MEDICINSKIH SESTER V ENTEROSTOMALNI TERAPIJI
>>6.Oktober 2017

Na povabilo predsednice sekcije medicinskih sester v enterostomalni terapiji gospe Renate Batas, dipl. m. s., ET, sem se kot podpredsednik Zveze invalidskih društev ILCO Slovenije v Zrečah udeležil strokovnega srečanja na temo »Rane, stome, inkontinenca«. Srečanje je hkrati obeležilo tudi 30. obletnico ustanovitve sekcije medicinskih sester v enterostomalni terapiji pri Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov.
Predstavil sem programe in delovanje Zveze invalidskih društev ILCO Slovenije in posameznih lokalnih društev, ki delujejo v njenem okviru. Posebno pozornost sem namenil predstavitvi dela naših prostovoljcev ter izrazil željo Zveze, da bi bolj sodelovali s stroko, enterostomalnimi (ET) medicinskimi sestrami, patronažno službo in bolnišnicami. Na društvih ILCO imamo izkušene in izobražene prostovoljce, ki sestavljajo mrežo prostovoljcev in tako omogočajo pomoč osebam s stomo in njihovim svojcem po vsej Sloveniji. Osebe s stomo obiskujemo v bolnišnicah, na domu, srečujemo pa se tudi v prostorih naših ILCO društev. Letno opravimo preko 400 svetovanj, pri katerih se srečujemo z različnimi problemi, ki jih imajo novo operirane osebe s stomo in njihovi svojci. Največkrat gre za pomoč pri navajanju na nego stome in svetovanje o pravilni uporabi pripomočkov. Pogosto smo s svojimi izkušnjami, saj imamo tudi sami stomo, vir uporabnih informacij in živ dokaz za to, da se življenje s stomo ne konča ter da z njo lahko živimo enako ali pa celo še boljše kot prej. Seveda to ne gre brez lastne volje in želje, da bi, ko si naberemo moči in se sprijaznimo z novo podobo, spet zaživeli polno življenje. Mogoče tudi v okviru katerega izmed društev ILCO.
Govoril sem tudi o pripomočkih za nego stome. Večina oseb s stomo je zadovoljnih z dostopnostjo in ponudbo pripomočkov za nego stome na našem tržišču. Seveda se zavedamo, da obstajajo tudi novejši in boljši pripomočki, ki jih uporabljajo osebe s stomo v drugih državah. Stroške za osnovne pripomočke za nego stome krije ZZZS iz naslova obveznega zavarovanja, zato osebe s stomo pripomočke dobimo na napotnico. ZZZS pa postavlja standarde za te pripomočke in zaenkrat nam še ni uspelo, da bi spremenili oziroma posodobili standarde ter na seznam uvrstili tudi novejše pripomočke. Za to si prizadevamo predvsem zato, ker so med osebami s stomo tudi take, ki jim noben izmed standariziranih pripomočkov ne ustreza. Z uporabo pripomočkov, ki so jim na voljo, ne morejo normalno funkcionirati, kar zmanjšuje kakovost njihovega življenja. Če pa pripomočke naročajo individualno, je to povezano z dodatnimi stroški, ki jih ostale osebe s stomo nimajo. Poslanstvo Zveze invalidskih društev ILCO je tudi v tem, da si prizadeva za to, da bi imele vse osebe s stomo enake pravice.
Svoje predavanje sem zaključil z zahvalo vsem ET medicinskim sestram, medicinskim sestram v patronaži in ostalim, ki so nam pomagali v najtežjih dneh po operaciji in drugih situacijah, s katerimi se soočamo osebe s stomo.
Žal se zvečer nisem mogel udeležiti svečane akademije ob 30. obletnici sekcije medicinskih sester v enterostomalni terapiji, ker sem popoldne že vodil tridnevno delavnico za samske osebe s stomo in njihove svojce v Šmarjeških toplicah.

Zoran Terglav

Na 35. Obletnici DRUŠTVA LARINGEKTOMIRANIH SLOVENIJE
>>23.september 2017

Na povabilo predsednika Društva laringektomiranih Slovenije gospoda Ivana Košaka se je predsednik Invalidskega društva ILCO Ljubljana gospod Zoran Terglav udeležil prireditve ob 35. obletnici ustanovitve Društva laringektomiranih Slovenije, ki so jo pripravili v Gostišču ob Planšarskem jezeru v Zgornjem Jezerskem. Slovesnosti so se udeležili tudi predstavniki podobnih društev iz Avstrije in Hrvaške.
Praznovanju je bilo naklonjeno tudi vreme in nekateri so sončen dan izkoristili za ogled kulturnih in naravnih znamenitosti na vodenem pohodu. Ostali so ta čas izkoristili za sproščen pogovor s prijatelji in znanci iz društva. Ko so se pohodniki vrnili, smo vsi skupaj sedli h kosilu. Po kosilu je bil slavnostni program.
Predsednik društva gospod Ivan Košak je v slavnostnem govoru opisal delovanje njihovega društva v teh letih, zbrane, bilo jih je približno dvesto, pa so pozdravili tudi povabljeni gostje. Uradnemu delu je sledil zabavni z glasbo in plesom, kot se spodobi za praznovanje tako pomembne obletnice. Vzdušje je bilo res prijetno, zato prijateljem iz Društva laringektomiranih Slovenije želimo še veliko uspešnih let društva in se že veselimo nove obletnice.

Čistilna akcija »ZA ČISTO LJUBLJANO«
>>16.september 2017

Kljub močnemu dežju, smo se ob 9-ih zbrali pod Prulskim mostom, da bi, kot že vsa leta poprej, na čistilni akciji združili moči s člani Turističnega društva Ljubljanica.
Dan ni bil prav nič prijeten, a smo vseeno upali, da bomo lahko pobrali malomarno odvržene odpadke na nam že dobro znani trasi od Špice ob Grubarjevem prekopu do Kodeljevega. Najbolj vztrajni med nami so nekajkrat poskusili, a se žal ni izšlo.
Tako smo ostali kar na zbirnem mestu, kjer pa nam ni bilo dolgčas, saj so se akciji pridružili člani različnih društev, s katerimi smo se spoznavali, se pogovarjali o dejavnostih njihovih društev in našega, spregovorili pa smo tudi o težavah, ki nas vse skupaj pestijo. Druženje smo začinili še s pesmijo in plesom, Turistično društvo Ljubljanica pa je poskrbelo za krepčilno malico.
Čeprav tokrat nismo mogli počistiti okolice, smo s prijetnim druženjem na turoben dan, očistili svoje misli, da bomo lažje počakali na naslednjo akcijo.

Pohod po dolini Dragonje
>>13.september 2017

V sredo, 13. septembra 2017, smo imeli v okviru posebnega socialnega programa na državni ravni organiziran enodnevni pohod po dolini Dragonje. Pohoda se je udeležilo 79 pohodnikov iz vseh šestih ILCO društev povezanih v Zvezo ILCO Slovenije. Avtobusi so nas pripeljali do zbornega mesta v Dragonji, kjer so nas pričakali na turistični kmetiji Mahnič in nam postregli z kavo, pršutom in šilcem kratkega. Vsi smo bili kar malo presenečeni, da se je letos pohoda udeležilo tako malo naših prijateljev članov ILCO društva Maribor in Koroške.  Po dobrodošlici nas je pozdravila vodička Lara Segarič, povedala kar nekaj o zgodovini in drugih znamenitostih doline Dragonje. Gostiteljica Ingrid Mahnič pa nam je predstavila kmetijo, kar precej povedala o vinogradništvu, vinih in pršutu in na zanimiv, včasih šaljiv način povedala marsikatero zanimivost in zopet smo nekaj novega zvedeli.  Nakar smo se z avtobusi odpeljali do predvidene lokacije in odpravili na naš pohod.  
Pot nas je vodila ob reki Dragonji, kjer smo uživali v sončnih žarkih, saj smo naleteli na najlepši dan tega tedna. Lara nam je povedala,  da je Dragonja presihajoča reka, ki se pri Sečovljah izliva v Jadransko morje. Je mejna rek z Hrvaško in edina slovenska reka, ki ne teče skozi naselja in je zato neokrnjena in čista. Na svoji poti razkriva flišne plasti, ustvarja zanimive geomorfološke pojave in tolmune.  Dolina Dragonje je bila blagodat že starim Rimljanom: mleli so žito na 29 km dolgi reki v več kot 40 mlinih. Danes se v dolini nahajajo mnogi zapuščeni mlini, domačije in zaselki, ki izkazujejo pristno in značilno istrsko arhitekturo, obnovljena sta le Kodarinov in Mazurinov mlin. Tako smo se po cca 2 in pol urah hoje po čudovitem sončnem vremenu vrnili do avtobusov, nekatere ki si težko hodili jih je avtobus spotoma pobiral, naredili skupinsko sliko in se odpeljali nazaj na kmetijo Mahnič. Tu nas je pričakalo kosilo ter zvoki žive glasbe. Sledil je družaben del pohoda s plesom ter medsebojnimi vtisi iz samega pohoda. Ingrid ki je med drugim tudi predsednica Društva vinogradnikov slovenske Istre in vinski vitez I reda, nam je povedala še o vinih, refošku in malvaziji, raznih vinih po svetu.
Pozno popoldne smo se s prijetnimi vtisi in rahlo utrujeni odpravili vsak proti svojemu domu.

Na 30. obletnici INVALIDSKEGA DRUŠTVA ILCO MARIBOR
>>8.september 2017

Na povabilo ILCO Maribor smo se štirje člani ILCO Ljubljana udeležili slavnostne prireditve ob 30. obletnici ustanovitve Invalidskega društva ILCO Maribor, ki so jo priredili v Restavraciji Pan v Kidričevem.
Predsednik mariborskega ILCO društva gospod Franc Kavčič nas je s svojim govorom spomnil na pomembne dosežke tega društva v 30-ih letih njegovega delovanja, potem pa je zbrane nagovoril tudi predsednik Zveze invalidskih društev ILCO Slovenije gospod Ivan Mrevlje.
Nagovorom je sledil pester kulturni program z različnimi glasbenimi in drugimi točkami. Nastopili so saksofonist Oto Vrhovnik, pevski duet Majda in Marjan Petan, sopranistka Nataša Trobentar Majcen in dramski igralec Bojan Maroševič. Po programu je sledilo kosilo, nato pa smo ob zvokih ansambla Jovibend tudi zaplesali. Vzdušje v dvorani je bilo prijetno, zato smo bili člani zelo navdušeni nad praznovanjem, ki smo ga zapustili v poznih popoldanskih urah, ko smo se odpeljali nazaj v Ljubljano.

Letovanje 2017: Savudrija
>>15-29.julij 2017

Čeprav se vsakemu izmed nas med letom zgodi marsikaj lepega in nepozabnega, nam misli večkrat uidejo k spominom na ILCO letovanje v vznemirjenem pričakovanju na mesec julij, ko se skupaj odpravimo na lepše. Letos je bilo to že petič zapovrstjo, a vseeno ni bilo tako kot vsako leto, saj so se nam pridružili člani iz Invalidskega društva ILCO Gorenjska in Invalidskega društva ILCO Koroška ter Turističnega društva Ljubljanica. Poleg tega pa smo letos prvič dopust preživljali v bungalovih „Moj Mir“ v Savudriji.  
Na dan odhoda, 15. julija, je sonce že pripekalo, zato smo bili še toliko bolj veseli, da gremo končno na morje. Ko smo prispeli, sta naš predsednik Zoran in podpredsednica Renata uredila prijavo, prevzela ključe bungalovov in naredila razpored, ostali pa smo zložili prtljago iz avtobusa in čakanje izkoristili za kavico, ogled plaže in bazena ter preverjanje slanosti morja. Ko smo dobili ključe, smo hitro pospravili svoje stvari in se odpravili na kosilo.
To je bil začetek našega brezskrbnega uživanja ob druženju, kopanju, dobri hrani in zasluženem lenarjenju. No, lenarili nismo veliko, saj na našem društvu vedno poskrbijo za različne dejavnosti: telovadbo, športne igre, merjenje krvnega tlaka in sladkorja ter zelo priljubljeni športni ribolov, ki je priljubljen zato, ker naši ribiči vedno nalovijo veliko rib, s katerimi popestrijo večerno druženje. Nekaj dela pa smo imeli tudi s presenečenji in darili za našo Renato, ki smo jo s tem pripravili do solz in prešernega smeha. Njeno iskreno veselje je razveselilo tudi nas.
Tako je minilo prvih sedem dni. 22. julija je prvo skupino zamenjala druga, ki smo jo pričakali s prisrčno dobrodošlico in skupinskim fotografiranjem. Oni so nas spraševali, kakšne je plaža, bazen, morje, mi pa smo komaj čakali, da nam povejo, kaj se je dogajalo doma, ko nas ni bilo. Z drugo skupino smo počeli podobno kot s prvo, le da tokrat ni imel nihče rojstnega dne. Vseeno pa je tudi ta teden bliskovito minil in že smo pakirali stvari ter se odpravili na avtobus. Ustavili smo se še na kmečkem turizmu Hudičevec, kjer smo si privoščili še zadnje skupno kosilo na tem letovanju.
Ko smo polni energije, spočiti in zagoreli prispeli domov, smo po tihem že začeli odštevati dneve do naslednjega skupnega letovanja. Tri četrtine letovalcev se je že prijavilo za naslednje leto, zato boste morali s prijavami pohiteti, če se nam boste želeli pridružiti, saj je število žal omejeno.

Mojstrana, slap peričnik, Aljažev dom in Vrata
>>7.julij 2017

Letošnje poletje res ni skoparilo z visokimi temperaturami, zato se nam je porodila ideja, da bi se z društvom odpravili na enodnevni pobeg v hladnejše kraje. Iz Ljubljane, ki je bila že ob 7. 30 uri pošteno razgreta, smo se odpravili v Mojstrano. Prijeten hlad ob izstopu iz avtobusa, nas je prepričal, da smo se odločili prav. Privoščili smo si kavico, nato pa nas je prijazni vodnik Matjaž Podlipnik pospremil v Slovenski planinski muzej, kjer smo si ogledali film „Svetloba gora“, ki prikazuje lepote slovenske pokrajine ter spodbuja zavedanje o raznolikosti in bogastvu naravne, kulturne in zgodovinske dediščine našega gorskega sveta. Ogledali smo si tudi bivak, v katerem smo doživeli grmenje in bliskanje v hribih in gorah. Že simulacija nam je nagnala strah v kosti, zato si res ne želimo, da bi doživeli tako nevihto. Na srečo je bil pred nami lep, sončen dan, zato smo se skoraj vsi peš odpravili po čudoviti soteski proti slapu Peričnik.    
Vodnik Matjaž nam je na poti povedal veliko zanimivosti, skupaj smo se povzpeli tudi do jezera Kreda. Jezero leži sredi gozda, v njem se domačini poleti kopajo. Nastalo pa je zato, ker so tu kopali kredo za cementarno, ki je začela delovati leta 1893. Po opustitvi dejavnosti je kotanjo napolnila voda iz bližnjega potoka.
Nazaj na pot proti slapu Peričnik smo se vračali ob osvežilno hladni in predvsem bistri vodi reke Bistrice, ki priteče izpod Triglava. Z njo se nismo le hladili, ampak smo jo tudi pili, saj je res kristalno čista.
Po približno dveh urah hoje smo prispeli do vznožja slapa Peričnik, najbolj navdušeni med nami pa so se odpravili prav do slapa.
Očarani nad naravnimi lepotami smo pot nadaljevali z avtobusom, ki nas je odpeljal proti Vratom in Aljaževemu domu. Večina nas je šla naprej do severne Triglavske stene od koder smo opazovali našo najvišjo goro, kasneje pa smo se pridružili ostalim, ki so že počivali na terasi Aljaževega doma. Gorski zrak in hoja sta nas kar pošteno utrudila, pa tudi lačni smo že bili. Pozno kosilo smo si privoščili v Mojstrani na kmetiji odprtih vrat Pr' Železn'k.
Čeprav je bil izlet kar naporen, smo si prevzeti od naravnih lepot obljubili, da se še vrnemo.

Izmenjava izkušenj: Partnerji in predavanje o parastomalni kili
>>22.junij 2017

V četrtek, 22. junija, smo se ob 11. 30 uri zbrali v gostišču Kum v Zagorju. Najprej smo se po naši stari navadi malce pomudili na terasi, si privoščili kavico in sproščen klepet začinjen z dobro voljo. A tudi tokrat se nismo zbrali le zaradi klepeta, prišli smo, da bi si z ostalimi izmenjali svoje izkušnje o življenju s stomo in da bi na predavanju izvedeli kaj novega.
Tokrat je predavanje o peristomalni kili za nas pripravila medicinska sestra gospa Zdenka Rajovic iz Oddelka za kirurgijo Splošne bolnišnice Trbovlje. Pojasnila nam je je, da je operacija pri kateri naredijo stomo velik poseg v telo in zato do konca življenja ne smemo več dvigovati težkih bremen. Seveda pa se med nami vedno najde kdo, ki iz različnih razlogov ne posluša navodil kirurgov in enterostomalnih sester. Mogoče zato, ker se čuti dovolj močnega in se mu stvar, ki si jo želi prenesti ne zdi težka ali pa ker s svojimi prošnjami za pomoč ne želi biti v breme. Ne glede na to, ali prekrške ob dvigovanju težkih bremen delamo zavestno ali nevede, je rezultat takega početja peristomalna kila.
Če se dvigovanju bremen in drugim fizičnim naporom vseeno ne moremo izogniti, je priporočljivo, da nosimo kilni pas, ki abdominalnim mišicam daje oporo in tako ob zmernih obremenitvah preprečuje nastanek oziroma povečanje kile. Žal kilnega pasa ne moremo dobiti na naročilnico kot preventivo, pripada nam šele po nastanku kile.  Če ga hočemo uporabljati zato, da se izognemo nastanku kile, si ga moramo plačati sami.
Udeleženci predavanja so imeli veliko vprašanj, na katera je medicinska sestra gospa Zdenka Rajovic prijazno odgovorila.  
Po predavanju smo imeli razgovore med stomisti in njihovimi partnerji oziroma svojci, ki so potekali sproščeno in brez večjih zadržkov. Pogovarjali smo se o izkušnjah s stomo v vsakodnevnem življenju, o pripomočkih in negi, o zapletih s stomo in drugih situacijah. Pogovori so bili živahni in konstruktivni, zato so bili pomemben vir informacij za vse novo operirane, ki so se nam pridružili na tem srečanju.
Taka srečanja koristijo tako tistim, ki imamo stomo že dalj časa, saj na predavanjih izvemo vedno kaj novega kot tistim, ki se na življenje s stomo šele privajajo, zato že komaj čakamo na novo srečanje.

20 let Zveze invalidskih društev ILCO Slovenije
>>3.junij 2017

Zveza invalidskih društev ILCO Slovenije je letos praznovala 20 let delovanja. Ob tem jubileju smo pripravili nekaj dogodkov, ki smo jih zaključili s svečano prireditvijo 10. junija 2017 na Otočcu. Ponosni smo, da smo na dogodkih ob jubileju gostili predstavnike kar enajstih evropskih držav.
Prvi dan smo namenili sproščenemu druženju. Z vlakcem smo si ogledali pokrajino, obiskali smo muzej glasbil in se družili v zidanici.
Drugi dan smo pripravili okroglo mizo s predavanjem „Enterostomalna terapija v Sloveniji“ gospe Renate Batas, dipl. m. s., predsednice sekcije medicinskih sester v enterostomalni terapiji v Zvezi strokovnih društev, medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Tema je sprožila živahno diskusijo o tem, kako je enterostomalna terapija organizirana v drugih državah. Hkrati smo preverili, kakšna je dostopnost pripomočkov za nego stome in kako je s priznavanjem invalidnine. Ugotovili smo, da so med državami velike razlike, zato bi morali to področje urejati pod okriljem EOA (European Ostomy Association; Evropska zveza oseb s stomo), ki bi morala poskrbeti, da bi imele osebe s stomo enako oskrbo in pravice po vsej Evropi.  Pripravili pa smo tudi tiskovno konferenco, na kateri smo predstavili, kaj je stoma in kakšni so pripomočki za nego stome ter kako so dostopni – katere pripomočke krije ZZZS. Posebno pozornost smo namenili predstavitvi dela invaliskih društev ILCO in Zveze invalidskih društev ILCO Slovenije ter mrežo naših prostovoljcev in njihovo delo.Po tiskovni konferenci smo si na splavu privoščili kosilo in družabni program, predsednico EOA Rio Smeijers pa so krstili za splavarja.
V soboto, 10. junija je bila v športni dvorani na Otočcu svečana obletnica s programom. Udeležilo se je je kar sedem avtobusov članov društev ILCO iz cele Slovenije, veliko pa se jih je na svečanost pripeljalo s svojimi avtomobili. Zbrane sta pozdravila in nagovorila gospod Ivan Mrevlje, predsednik Zveze invalidskih društev Slovenije in predsednica EOA gospa Ria Smeijers. Program je povezovala Vesna Marija Maher, nastopili pa so še Tanja Žagar, Preloški muzikantje in Andrej Šifrer.  
Po uradni svečanosti je sledilo skupno kosilo in druženje ob zvokih ansambla Storžič. Razšli smo se ob 18. uri. Avtobusi so odpeljali člane vsakega na svoj konec Slovenije, tuji gosti pa so z nami preživeli tudi večer. Dogovorili smo se, kako se bodo vrnili domov, potem pa smo se odpravili k počitku. V nedeljo smo se poslovili tudi od tujih gostov. Nekatere smo odpeljali na letališče, druge na železniško postajo, potem pa smo se proti domu odpeljali tudi organizatorji dogodkov, ki smo bili utrujeni, a hkrati ponosni, da nam je uspelo izpeljati vse dogodke ob pomembnem jubileju naše Zveze.

Predsednik Invalidskega društva ILCO Ljubljana,
Zoran Terglav

đ

Obisk ILCO Varaždina in izmenjave o delovanjih društev
>>3.junij 2017

V Invalidskem društvu ILCO Ljubljana skrbno negujemo prijateljske vezi z ostalimi ILCO društvi po Sloveniji in tudi tujini.  V začetku maja smo dobili posebno vabilo gospoda Ivana Kovačiča, predsednika ILCO Varaždin iz Hrvaške in bodočega predsednika Milorada Vasilića, naj se predsednik ILCO Ljubljana, gospod Zoran Terglav, in njegova namestnica, gospa Renata Laznik, udeležita srečanja ILCO Varaždin in ILCO Maribor. Naslednji dan pa še srečanja z vodstvom ILCO Varaždin, naš predsednik Zoran Terglav in njegova namestnica Renata Laznik.
Povabilo sva seveda sprejela. Člani ILCO Varaždina so organizirali ogled muzeja žuželk, nato smo odšli do novih prostorov ILCO društva Varaždin, kjer so nam člani postregli z narezkom, pijačo in domačimi slaščicami.
Kasneje smo se odpravili v zelo staro zidanico v goricah, kjer smo imeli kosilo. Sledilo je prijetno druženje v prelepem okolju in ob dobri družbi, ki je minilo kot bi trenil in člani društva ILCO Maribor so žal morali že domov. Z Renato pa sva druženje nadaljevala in se hkrati dogovorila, da se z vodstvom ILCO Varaždin srečamo zjutraj ter sestanek opravimo kar v hotelu.  
V nedeljo, 4. 6. 2017, smo se ob 10. uri dobili v hotelu. Na sestanku smo diskutirali o temah, za katere smo se dogovorili že konec lanskega leta. Podrobno smo preučili in primerjali nape programe in delovanje slovenskih društev. Povedali smo jim, kako naša društva pridobivajo sredstva za svoje delovanje. Seveda nismo mogli mimo volitev, ki so jih bodo v društvu ILCO Varaždin izvedli 14. junija. Kolegi so nam zaupali, da imajo veliko težav pri pridobivanju aktivnih kandidatov. Zaželeli smo jim veliko sreče in obljubili, da jim bomo tudi v prihodnje pomagali, kolikor bo v naši moči.
Sestanek smo zaključili ob 12.30 s še eno ugotovitvijo in sicer, da bi se morali večkrat dobiti in si izmenjati izkušnje z delovanjem društva.

Srečanje prostovoljcev in predsednice Sekcije medicinskih sester v eneterostomalni terapiji
>>30.maj 2017

V torek, 30. maja, smo v  dvorani na Parmovi ulici 53 v Ljubljani organizirali srečanje prostovoljcev Invalidskega društva ILCO Ljubljana. Poleg izmenjav izkušenj in dogodkov na terenu smo posvetili precej časa razgovoru z diplomirano medicinsko sestro, predsednico Sekcije medicinskih sester v eneterostomalni terapiji, ki je tudi patronažna sestra, gospo Renato Batas. Pogovarjali smo se o naših izkušnjah ter jih primerjali s prakso patronažnih sester na domu in prakso enterostomalne terapije v bolnišnici. Dotaknili smo se nekaterih konkretnih težav oseb s stomo: od vnetij kože ob stomi, psihičnih težav pri bolnikih in svojcih po operaciji, sprejemanje stome in življenja z njo.
Renata nam je bolj podrobno opisala delo patronažne sestre ET s stomo, nam opisala razna vnetja ter predstavila proces učenja menjave pripomočkov za oskrbo stome.
Povedala nam je tudi, da patronažna sestra na terenu ne skrbi samo za osebe s stomo, ampak mora opraviti tudi vso drugo nego (previjanje ran, poškodb, obiski dojenčkov in podobno).
Seveda smo nekaj besed namenili tudi pripomočkom za nego stome, ki so dostopni v Sloveniji.
Ugotovili smo, da moramo društva ILCO in ET sestre še poglobiti sodelovanje in si natančno razdeliti delo, saj še vedno velja, da strokovni del nege stome opravljajo samo ustrezno izobražene medicinske sestre, mi pa lahko novo operiranim osebam s stomo razložimo, kakšne izkušnje smo imeli sami in jim ob težavah z vnetji in podobno svetujemo, naj se obrnejo na zdravstveno osebje. Le tako lahko veliko pripomoremo k boljšemu psihofizičnemu počutju novo operiranih.
Ko bolnik dobi stomo, zdravstveno osebje poskrbi predvsem za njegovo fizično počutje, za psihično pa poskrbimo mi, prostovoljci ILCO društev, ki smo se pred časom tudi sami ubadali z občutki nemoči, tesnobe ob spremembi na telesu in dvomi, da bomo še kdaj zaživeli kvalitetno življenje. Prav zato lahko svetujemo, kako se spoprijeti s temi strahovi in jih premagati. S svojimi dolgoletnimi izkušnjami s stomo, njeno nego in pripomočki smo tudi vir koristnih informacij, ki novo operirani osebi s stomo pomaga, da hitreje najde ustrezno rešitev zase.
Prav zato so srečanja in redno sodelovanje z zdravstvenimi službami zelo koristni za obe strani, saj se ena od druge učimo in tako boljše poskrbimo za osebe s stomo.

Vodene sprostitvene terapije in joga smeha, aktivno plavanje in triurna terapija v welness-u
>>23.maj 2017

Malo čez 10. uro smo prispeli na cilj v Terme Topolšica. Na terasi smo počakali na prvo terapijo. Sonce je že močno sijalo tako, da smo že komaj čakali na namakanje v prijetni termalni vodi.
Vendar pa je bil naš prvi postanek v predavalnici, kjer smo imeli sprostitveno terapijo in jogo smeha, ki jo je vodila Katja Filipovič, medicinska sestra – voditeljica sprostitvenih tehnik. Naučila nas je nekaj sprostitvenih vaj, ob jogi smeha pa smo se pošteno nasmejali. Ko je človek aktiven, ure minevajo kot blisk in po eni uri sproščanja nas je že čakalo kosilo.
Po kosilu bi seveda prijal lenobni počitek, za nas pa so se aktivnosti šele prav začele. Nekateri so odšli plavat v prijetno tople in ne pregloboke bazene, drugi pa so se odločili za razvajanje v Medico Wellness centru. V wellnessu smo si pod strokovnim vodstvom Sabine Srebotnik privoščili kar 6 terapij. Vsaka od njih je trajala 20 minut:
•    KROMOTERAPIJA (terapija z barvo in svetlobo razni in vodena meditacija z meditacijsko glasbo),
•    PILING celega telesa s kristalno aromatizirano morsko soljo,
•    OBLOGA celega telesa z zdravilno glino,
•    OBLOGA celega telesa z medom,
•    Terapija na IMUNSKIH KLOPEH z ingverjevim čajem in piškoti
•    Whirlpool kombinacija termalne vode, toplote in vertočenje z učinkom masaže.
Navdušeni nad terapijami, še bolj pa nad svojo mehko in negovano kožo, smo še malce posedeli na terasi. Ugotovili smo, da so nam terapije zelo dobro dele in da jih moramo obvezno ponoviti. Dan, ki smo ga preživeli v Termah Topolšica je bil še boljši, kot smo pričakovali in prijetno utrujeni od vaj in vode smo se odpeljali proti Ljubljani.



Pohod ob žici okupirane Ljubljane
>>6.maj 2017

V soboto, 6.maja, smo se ob 9.00 zbrali na sedežu društva na Parmovi 53 v   Ljubljani, kjer je bil start našega pohoda.
Pridružilo se nam je tudi nekaj članov Turističnega društva Ljubljanica, tako da nas je bilo kar 33. Razdelili smo si vodo, da kdo ne bi dehidriral, nekateri so si privoščili tudi šilce močnega, potem pa smo se odpravili.
V čudovitem sončnem vremenu smo prišli do Koseškega bajerja, kjer nas je čakalo še nekaj naših članov. Skupaj smo se se prijavili, dobili evidenčne liste, nato pa smo pot nadaljevali s postanki in osvežitvami vse do Kongresnega trga, kjer je bila zaključna slovesnost in tudi cilj našega pohoda, ki je bil dolg približno 11 km.  Prijetno utrujeni od hoje in pomladanskega sonca smo si malo odpočili, nato pa smo se odpravili po žige, ki so nam jih odtisnili na kartice udeležbe, dobili pa smo tudi spominske značke 61. Pohoda ob žici Ljubljane. Nato smo se odpravili na kosilo na Nazorjevi ulici. Hrana nam je izredno teknila, saj smo med hojo porabili kar nekaj kalorij.
Vzdušje na pohodu je bilo zelo veselo in se je nadaljevalo tudi pri kosilu in po njem, do poznih popoldanskih ur.
Udeleženci pohoda smo se dogovorili, da se ga bomo udeleževali vsako leto, vse dokler nam bo zdravje to dopuščalo.

Čistilna akcija »Za lepšo Ljubljano« in predavanje »Kulturna dediščina ob Ljubljanici«
>>22.april 2017

Člani invalidskega društva ILCO Ljubljana smo se  v soboto, 22. aprila 2017, udeležili čistilne akcije, ki jo organizira Turistično društvo Ljubljanica, s katerim sodelujemo že vrsto let. Tokrat se nas je pod Prulskim mostom zbralo malo manj kot prejšnje leto ampak vseeno nas je bilo 25 iz ILCO društva. Večina se akcije udeleži vsakič, ko poteka: spomladi in jeseni, zato so se med nami stkale že prave prijateljske vezi in zelo pogrešamo vsakega, ki se mu čistilne akcije ne uspe udeležiti. Ker je bila ura šele 9., smo si najprej privoščili jutranjo kavico, nekateri pa so posegli tudi po »razkužilu« za grlo, ki jih je malo pogrelo.
Letos smo pred čistilno akcijo prisluhnili predavanju gospoda Toma Zupančiča »Kulturna dediščina ob Ljubljanici«. Po zanimivem predavanju smo z veseljem pričakali župana Zorana Jankoviča, ki  nas je z nasmehom pozdravil in nam povedal par spodbudnih besed. Vzel pa si je tudi toliko časa, da se je fotografiral s tistimi, ki so si to želeli.
Preden smo se razkropili po bregovih Ljubljanice, smo si razdelili majice, rokavice in vrečke za smeti. Med pobiranjem smeti od Špice, ob Grubarjevem prekopu do Kodeljevega se je že pokazalo sonce, ki nas je kar pošteno ogrelo.
V delovni  zagnanosti smo napolnili kar veliko vreč, a vseeno manj kot prejšnja leta. Veseli nas, da so ljudje vedno bolj ozaveščeni, a žal to še ne pomeni, da čistilne akcije niso potrebne. Še vedno je bilo veliko nemarno odvrženih plastenk, pločevink, plastičnih vrečk in ostale embalaže, našli pa smo celo posteljne vzmetnice in avtomobilske gume. Žal se bojimo, da naše vreče za smeti ob čistilnih akcijah še dolgo ne bojo ostale prazne.
Zbrane odpadke smo odvrgli v zato pripravljene smetiščne zabojnike. Ob povratku je sledila skupinska fotografija, nato smo  se ustavili, da se malo odpočijemo in poplaknemo žejna usta v  lokalu Bueno bar.
Po Poljanski ulici smo se ob 12.50 uri  vrnili k Turističnem društvu Ljubljanica pod Prulski most, kjer nas je pričakala malica. Za dobro voljo je tudi letos s kitaro in pesmijo poskrbel Bogdan Smrke, ki je v ples ponesel nekaj zagretih plesalcev. Kdor je želel pa se je lahko z ladjico odpeljal do mesta in nazaj.
Ob prijetnem vzdušju smo se dobre volje, da smo naredili nekaj dobrega zase in za okolje, poslovili in odšli v lep sončen dan novim dogodivščinam naproti.

Športne igre Zveze ILCO Slovenije
>>7.april 2017

V petek, 7. aprila, smo se ob 9. uri zbrali na Malenškovi 1 v Ljubljani, saj so nas čakala tekmovanja Športnih iger Zveze ILCO Slovenije. Po opravljenih formalnostih, ki so na takem tekmovanju potrebne (sodniki, komisije …), smo pričeli s posamičnimi tekmami v različnih disciplinah: kegljanju, streljanju z zračno puško in pikadu. Sodelovalo je 6 ekip iz šestih ILCO društev.
Vsak član si je želel doseči najboljši rezultat, tako zase kot za ekipo, zato so bile tekme napete in zanimive. Sodniki so imeli kar naporno in odgovorno delo.
Zagrizene tekmovalce so s tribun spremljali še bolj zagrizeni navijači, za katere pa je treba reči, da so se lepo in športno obnašali. Po koncu tekmovanj smo se veseli in razigrani odpravili na kosilo, ki smo se ga že zelo veselili, še bolj pa tistega kar je sledilo za njim: podelitev medalij.
Vodja programa gospod Zoran Terglav je ob pomoči Milke Petrovič, Danila Trpina in Ksenije Oblak, ki je vse ulovila v fotografski objektiv, podelil medalije posameznikom. Tokratna podelitev je bila še bolj razkošna kot po navadi, saj je komisija podelila tudi ekipne pokale, na katere po navadi čakamo do slavnostne podelitve Zveze društev ILCO Slovenije.
A razlog za predčasno podelitev pokalov ni odpoved prireditve, ravno nasprotno, še bolj slavnostna bo, saj letos Zveza društev ILCO Slovenije obeležuje 20 let obstoja pod tem imenom in kar 30 let organiziranega druženja oseb s stomo, ki so se na začetku družile v okviru Sekcije. Zato bo letošnja prireditev 10. junija na Otočcu namenjena svečani počastitvi tega pomembnega jubileja.
Tako je gospod Zoran ob pomoči sodelavcev podelil še ekipne pokale po posameznih panogah in pokale za skupne dosežke na tekmovanju. In naj se pohvalimo: naše društvo ILCO Ljubljana je osvojilo skupno prvo mesto. Tokrat smo se razšli še malce bolj radostni in ponosni kot po navadi.

Delavnice ročnih spretnosti, meritve krvnega sladkorja, holesterola, trigliceridov, krvnega tlaka
>>4.april 2017

Toplota sončnih žarkov je že zdavnaj pregnala misli na zimo. V našem društvu pa smo se odločili, da preverimo, kakšne posledice je zima pustila na nas. Saj veste, pozimi se malo manj gibljemo, posežemo po malce bolj močni hrani, ker ni sonca, se skušamo razvedriti s čim sladkim ... Zato smo v naše prostore spet povabili medicinske sestre iz Zdravstvenega doma Ljubljana Šiška, ki so nam opravile meritve krvnega tlaka, sladkorja, trigliceridov in holesterola.
Da pa med meritvami ne bi čakali križem rok, smo organizirali delavnice ročnih spretnosti. Gospa Nada Hauptman nam je pokazala, kako se naredi prelepa košarica. Vanjo je tokrat dala velikonočna jajčka, vendar pa je košarica več kot uporabna tudi za druge stvari. Na primer rožice iz krep papirja, ki so prav tako nastale pod njenimi spretnimi prsti. Malce drugačene cvetlice izdeluje gospa Marija Turk, ki nam je pokazala, kako se jih naredi. Obenem nam je seveda pokazala tudi svoj prelepe izdelke – prava paša za oči. Nekaj članov pa si je zaželelo, da bi spet barvali mandale. Seveda smo jim uresničili željo. Tako je bilo tudi čakanje na rezultate bolj prijetno.
Kot že jeseni, smo tudi tokrat ugotovili, da smo nekateri »presladki«, drugi »premastni« in da bi se morali malce več gibati. No, tudi za to smo že in bomo še poskrbeli v društvu ILCO Ljubljana. Obetajo se nam pohodi, izleti, športna udejstvovanja in še marsikaj zanimivega, kar je koristno tako za telo kot duha. V naši družbi je vedno veselo in tudi, če ste ob prihodu na katero izmed naših dejavnosti potrti in slabe volje, vam zagotavljamo, da boste domov odšli polni energije in dobre volje. Tako je bilo tudi tokrat, ko smo si nasmejani zaželeli lepe velikonočne praznike in si obljubili, da se kmalu spet vidimo.

Plavanje v laguni Bernardin, predavanje o oljčnem olju in razgovori med stomisti
>>17.marec 2017

Krepko naveličani zimskih oblačil smo se odločili, da je čas za letošnji prvi izlet na morje. Odpravili smo se v Laguno Bernardin v Portorožu, kjer vsako leto plavanje združimo z izmenjavo izkušenj s stomo in še kakšno zanimivostjo. Letos je bilo to predavanje o oljčnem olju.
Na poti nas je spremljalo toplo sonce, ki nas je tako razgrelo, da so bili naši pogovori in smeh še živahnejši kot običajno, zato skorajda nismo opazili, kdaj smo prispeli na cilj. Predsednik nam je razdelili kartice za plavanje. Med nami pa je bilo tudi nekaj takih, ki so se zaradi prijetnih sončnih žarkov odločili raje za pohajkovanje po Portorožu.
Lansko leto smo med kopanjem opazovali temne oblake in razburkano morje, letos pa je bila slika popolnoma drugačna: kristalno čisto nebo in morje obsijano s sončnimi žarki, ki so najbolj pogumne člane zvabili na zunanje ležalnike. Tudi plavanje nam je šlo dobro od rok in nog, saj so nekateri bazen preplavali kar 20-krat. Bravo!
Po kopanju smo odhiteli na avtobus, ki nas je zapeljal na kosilo v gostilno Jasna. Po kosilu pa smo prisluhnili predavanju gojitelja oljk in pridelovalca oljčnega olja Bojana Pahorja, ki nam je predstavil različne sorte oljk in oliv ter nam pojasnil vse o olju, njegovi uporabi in shranjevanju. Seveda nismo samo poslušali, ampak smo tudi v praksi preizkusili, v čem se razlikujejo olja iz različnih vrst oliv.
Ker pa smo v našem društvu sami veseljaki in se radi zavrtimo v ritmu prijetne glasbe, smo bili zelo veseli dveh muzikantov, ki sta nam popestrila popoldne. Tako smo si privoščili nekaj polk, valčkov in ostalih plesov, potem pa smo prijetno utrujeni odplesali do avtobusa, ki nas je zapeljal nazaj v Ljubljano.

Športne igre društva
>>3.marec 2017

Ob 9.00. uri smo se zbrali na Malenškovi 1, v Ljubljani. Bili smo še posebej počaščeni, saj se nam je pridružilo kar precej novih članov, ki so nam vlili novih moči za športne boje.
Po opravljenih formalnostih, smo pod budnim očesom vodij pričeli s posamičnimi boji za uvrstitev v ekipe naslednjih športnih disciplin: kegljanje, šah, streljanje z zračno puško in pikado. Ekipe nas bodo zastopale na tekmovanju Zveze društev ILCO Slovenije, ki bo 7. aprila 2017.
Na tekmovališčih je bilo kar napeto, saj so bili rezultati zelo izenačeni. Navijači so bučno navijali za tekmovalce in ker na srečo nismo profesionalni športniki, smo se ob tem zelo zabavali in nasmejali. Razglasili pa smo tudi ekipe, ki nas bodo zastopale na zveznem tekmovanju.
Polni športnega duha smo se pozno popoldne razšli v upanju, da se bomo aprila okitili še s kakšno medaljo.

Aktivno plavanje in predavanje »Zdrav življenjski slog«
>>7.februar 2017

Letošnje leto se je žal začelo z gripami, virozami, prehladi, zato smo morali naše druženje enkrat že preložiti. Tudi tokrat smo zaskrbljeni pogledovali po avtobusu, a smo na srečo ugotovili, da smo skoraj vsi in da se lahko končno odpravimo na zasluženo kopanje.
Odpeljali smo se proti Trojanam, kjer so se nam pridružili naši prijatelji iz Zasavja. Seveda ni šlo brez težko pričakovanih krofov in kavice. Po zaužitju dobrot smo se odpravili proti našemu cilju v Šaleški dolini: termam Topolšica. Tam nas je pričakala nasmejana Maja Medved s sodelavci. Po sprejemu in še kakšni kavi smo se udeležili predavanja »Zdrav življenjski slog« s poudarkom na zdravi prehrani, ki ga je za nas pripravila Eva Rozensten dipl. m. s. Predavanje je zelo hitro minilo, saj je predavateljica Eva vanj vključila učenje o počutju, tapkanje ter veliko smeha, odgovorila pa je tudi na veliko vprašanj.
Po takšnem prijetnem naporu smo postali lačni, zato smo šli v lepo restavracijo na okusno kosilo. Po kosilu bi prijalo počivanje, a kaj ko se je za nas pravo delo šele začelo: plavanje, za nekatere pa tudi savnanje. Bazeni so bili prijetno topli in ne pregloboki in vsak je v njih našel svoj užitek.
Če je človek zadovoljen in se mu dobro godi, popoldne hitro mine, zato smo se hitro odpravili na avtobus, opravili smo še postanek na Trojanah in se poslovili od Zasavcev in zadovoljno zadremali do Ljubljane.
V Termah Topolšica smo bili prvič, zagotovo pa ne zadnjič!

Srečanje prostovoljcev Invalidskega društva ILCO Ljubljana
>>2.februar 2017

V sredo, 2. februarja, smo v naši  dvorani na Parmovi ulici 53 v Ljubljani organizirali srečanje prostovoljcev Invalidskega društva ILCO Ljubljana. Osebe s stomo – prostovoljci so člani našega društva, ki že leta zadovoljno živijo s svojo stomo, obenem pa so opravili tudi posebno izobraževanje za prostovoljce. Svoje znanje ter izkušnje nesebično delijo z vsemi, ki si želijo njihove pomoči: osebe, ki jih operacija še čaka, pravkar operirane osebe in svojci oseb s stomo.
Na srečanju smo pregledali naše aktivnosti v preteklem letu. Imeli smo:
•61 razgovorov (na Onkološkem inštitutu, v UKC Ljubljana na Oddelku za abdominalno kirurgijo in Oddelku za urologijo ter dva na domu). Nekateri razgovori so bili pred, drugi pa po operaciji.
•dežurstva prostovoljcev za novo operirane in njihove svojce, ki so potekala vsak drugi  in četrti ponedeljek v mesecu od 10.00 do 12.00 ter od 15.00 do 17.00 ure, tudi na sedežu društva (razen julija in avgusta). Na razgovor je prišlo 75 novooperiranih in svojcev. Vsem smo iz izkušenj predstavili življenje s stomo, razložili, da lahko normalno živijo dalje, se ukvarjajo s športom, plavajo, kolesarijo, predvsem pa, da morajo čim prej začeti z vsakodnevnimi aktivnostmi, se družiti in živeti, kot so živeli pred operacijo.
•tridnevno srečanje prostovoljcev iz vseh šetih slovenskih ILCO društev, ki ga je organizirala Zveza invalidskih društev ILCO Slovenije. Opravili smo intervizijo in izmenjavo izkušenj za vse prostovoljce.Od UKC Ljubljana smo prejeli izkaznice prostovoljcev.
Letos bo Zveza invalidskih društev ILCO Slovenije organizirala izobraževanje za nove prostovoljce, ki se ga bo udeležilo tudi nekaj bodočih prostovoljcev iz našega društva.
Na tokratnem srečanju smo tudi obnovili znanje, si izmenjali izkušnje o različnih situacijah in se pogovorili tudi o nekaterih situacijah, ki so nastale med razgovori. Predvsem pa smo dodelali načrt delovanja naše prostovoljske mreže. Sklenili smo, da se moramo še bolj posvetiti sodelovanju z bolnišnicami, enterostomalnimi sestrami in patronažnimi službami, saj so naše izkušnje za nove osebe s stomo zelo dragocene, še posebej zdaj, ko imamo med prostovoljci osebe z vsemi vrstami stome (kolo-, ileo- in uro-).

»Urostoma, spolnost in spolni odnosi« - asist. Bojan Štrus, dr.med.
>>31.januar 2017

V torek, 31. januarja, smo v prostorih društva na Parmovi organizirali predavanje na temo  »Urostoma, spolnost in spolni odnosi«, ki ga je za nas pripravil asist. Bojan Štrus, dr.med. predstojnik KO za urologijo UKC Ljubljana.
Najprej nam je nazorno predstavil, kako poteka operacija in izpeljava urostome, kako so sečevodi in del tankega črevesa speljani na trebušno steno in odprtino v njej – stomo in kakšne komplikacije se lahko pojavijo. Na kratko nam je razložil tudi o cistoplastikah in rezervoarjih za urin.
Govoril je tudi o posledicah cistektomije, ki se kažejo v motnjah elektrolitov, motnjah erekcije pri moškem, težave s spolnostjo pri ženski (kratka in/ali ozka vagina), občutki partnerjevega nesprejemanja, psihološki zadržki v spolnosti (strah, manjši seksualni užitek). Predstavil nam je terapije ob teh težavah: PDE 5 inhibitorji, vakumska črpalka, intrakavernozne injekcije, implantacija penis proteze, edukacija in psihološka podpora. Povedal nam je tudi, da se je število operacij, pri katerih naredijo urostomo občutno povečalo.
Po tem res poučnem predavanju smo imeli veliko vprašanj, na katera nam je dr. Štrus dal konkretne odgovore. Veliko vprašanj pa je ostalo neodgovorjenih, saj nas je moral dr. Štrus zaradi drugih obveznosti zapustiti. Mi pa smo še kar nekaj časa premlevali stvari, ki nam jih je povedal in ugotovili, da veliko stvari nismo vedeli in da smo se spet veliko novega naučili, zato si želimo še več takih strokovnih predavanj z različnih področij.